Po Kamniku je šel živi muzej narodnih noš

Menda so si organizatorji Šuštarske nedelje v Tržiču in suhorobarskega semnja v Ribnici ter dnevov narodnih noš v Kamniku že pred desetletji razdelili termine, da si ne bi s sodelujočimi in obiskovalci preveč hodili v zelje. Tržičani in Ribničani so imeli letos na prvo septembrsko nedeljo izredno srečo z vremenom in obiskom, Kamničanom pa jo je minule dni, od četrtka do sobote, vreme pošteno zagodlo, le v nedeljo smo videli kar nekaj sonca.

Tako smo žal minuli konec tedna doživeli bolj mokre 44. dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, saj so morali organizatorji nenehno prilagajati program in ga podrejati obupnim vremenskim razmeram. Vendar, kislih obrazov ni bilo videti, ravno nasprotno, v štirih dneh je bilo na kamniških ulicah in trgih videti veliko veselih in razpoloženih obrazov.

Celo najstarejši Kamničani vedo povedati, da je bilo za narodne noše, kot večina pravi tej vsakoletni prireditvi, vedno lepo vreme, predvsem na nedeljo, ko se po mestu v naročju planin odvije pisan sprevod narodnih noš iz vseh koncev Slovenije in iz tujine. Vreme je vedno zdržalo toliko, da so povorko izpeljali in je nikoli ni bilo treba odpovedati. K sreči je bilo tako tudi minulo nedeljo.

V teh štirih dneh se je v Kamniku zvrstilo kar nekaj privlačnih prireditev, na primer četrtkovo odprtje razstave Alenke Pakiž Mala maša za suknjo vpraša, na kateri je avtorica predstavila vrhnja oblačila na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. Pakiževa pravi, da bi obiskovalcem rada približala značilnosti vrhnjih oblačil pred sto ali sto petdesetimi leti. »Navdušena sem nad odprtostjo muzejev, s katerimi sodelujem, in zbiratelji, ki ohranjajo oziroma poustvarjajo oblačilno dediščino,« je povedala.

Po petkovem uradnem odprtju prireditve bi morala nastopiti Natalija Verboten s skupino in ansambel Špica, vendar so oba nastopa zaradi dežja in mraza odpovedali. Tudi sobotni srednjeveški del na Malem gradu je zaradi dežja odpadel, prav tako pa so zaradi slabega vremena odpovedali kuhanje Etine velike rižote.

Rogovi so zares dolgi in lepo zvenijo. (Foto: Primož Hieng)

Več sreče so imeli harmonikarji, ki so se udeležili 9. tekmovanja za pokal dnevov narodnih noš. Z vrta kavarne Veronika so predtekmovanje, na katerem je nastopilo kar 31 godcev, preselili v istoimensko galerijo, finalne nastope pa so v dežju izpeljali pod streho velikega odra na Glavnem trgu. Gledalci so se razveselili izjemnih nastopov mladih in tudi starejših harmonikarjev, pokalov pa so bili veseli Matic Jeraj, Ana Jesenovec, Stane Makovec in Luka Mlakar, ki je hkrati postal tudi Naj ljudski godec, ter Erik Šavron, ki je bil med drugim tudi absolutni zmagovalec tekmovanja.

Zvečer so si obiskovalci lahko ogledali revijo kostumov in narodnih noš ter izbor za Naj vrhnje oblačilo. Zmagovalca natečaja sta bila Alanka Holešek za Naj vrhnje žensko oblačilo in Zdravko Smrekar za Naj vrhnje moško oblačilo. Oder so nato zavzeli člani skupine Mambo Kings in Pero Lovšin.

Nedeljsko dopoldne je končno prineslo sonce in več obiskovalcev, ki so si med drugim lahko ogledali nastope izraelske, madžarske in finske folklorne skupine. Na slikoviti Šutni so rokodelci pokazali svoje dejavnosti in kupcem ponudili najrazličnejše izdelke domače in umetnostne obrti.

Točno ob 15. uri je z južnega dela Kamnika proti Šutni in Glavnem trgu krenila pisana povorka konjenikov in kočij, narodnih noš iz tujine in različnih krajev Slovenije, v narodne noše pa so bili oblečeni tudi člani številnih folklornih skupin. Sodelovali so še starodobni kolesarji in prav taki traktorji, pridružili pa so se jim tudi kamniški čebelarji ter skavti in taborniki. Sem in tja je padlo celo nekaj kapelj dežja, vendar to ni skalilo veselega razpoloženja tistih, ki so se udeležili povorke, predvsem pa številnih gledalcev, ki so na vsej trasi z navdušenjem pozdravljali živi muzej narodnih noš.

Zakonca Bohte z vnukom. (Foto: Primož Hieng)

Med tisočglavo množico narodnih noš sta bila tudi domačina Martina Golob Bohte in njen mož Maks, ki sta legendarni par vsakoletne kamniške prireditve. »V nošo sva se prvič oblekla, ko sva bila še fant in dekle,« je povedala gospa Martina. »Do zdaj sva vse od leta 1966 sodelovala v vseh sprevodih narodnih noš, le enkrat sem se morala odpovedati sodelovanju. Pljučnica mi je preprečila, da bi si nadela nošo. Mož je vseeno odšel v sprevod in sem ga zaradi svoje bolezni posodila neki drugi narodni noši.«

Letošnje dneve narodnih noš in oblačilne dediščine so končali z glasbo treh domačih ansamblov. Z besedami je prireditev sklenil kamniški župan Marjan Šarec, ki se je v svojem govoru najprej spomnil prizadetih v poplavah in se zahvalil vsem obiskovalcem, ki so kljub slabemu vremenu obiskali največjo etnološko prireditev v Sloveniji: »Narodne noše in oblačilna dediščine ponazarjata bistvo Kamnika, dušo Kamnika in tisto kar Kamnik najbolj ceni, in to je tradicija združena s sedanjostjo in umerjenostjo naprej. Vabljeni prihodnje leto na že 45. dneve narodnih noš in oblačilne dediščine.«