Odprtje poučne okoljske poti Blata Mlake pri Radomljah
V sredo 8. maja 2013, je bila pri ribniku Črnelo slovesno odprtje poučne okoljske poti Blata Mlake. Vse prisotne je najprej pozdravil župan Toni Dragar, ki je poudaril pomen ohranjanja gozdov in skrb za ohranitev neokrnjene narave in dobrobit jezera tudi za ribiče, ki imajo v koči ob jezeru svoj sedež, kjer s svojo dejavnostjo ohranjajo ribji živelj.
Malo pred deseto so učenke in učenci Osnovne šole Preserje pri Radomljah in Osnovne šole Rodica v spremstvu učiteljev in učiteljic prišli na otvoritev poučne poti. Veseli in razigrani, kot so bili, se jih je še sonce usmililo in nam naklonilo tople sončne žarke, žarke, ki so še ptice spodbudili, da so začeli pravi koncert po grmovjih in krošnjah dreves.
Kot je uvodoma dejal župan Občine Domžale Toni Dragar, je gozd nepogrešljiv del naravnega okolja, njegov pomen pa neprecenljiv za naš planet. V mestnem okolju je vsaka zelena krpica za nas, prebivalce, še kako dragocena. »Veseli me, da nam je uspelo zaključiti projekt, ki bo vsem obiskovalcem nudil možnost za sprostitev, raziskovanje in spoznavanje narave okoli nas«.
Župan se je na koncu zahvalil svojim sodelavcem ter vsem, ki so sodelovali pri projektu ter svetnicam in svetnikom, ki so dvignili roke in ta lep projekt podprli.
V nadaljevanju je mag. Polona Bitenc Pavliha, višja svetovalka za lokacijske zadeve na Občini Domžale, opisala zgodovino nastajanja poučne poti in zanimivosti, ki jih lahko spoznamo ob poti.
Učenke in učenci Osnovne šole Preserje pri Radomljah so s petjem in plesom prijetno popestrili dogodek, nato pa smo se vsi skupaj podali po čarobnih predelih poučne poti Blata Mlake. Po poučni okoljski poti Blata Mlake se je s pohodniki odpravila tudi podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc.
Za izčrpnejše informacije in vodenje po poteh Blata Mlake, pa so se nam pridružili tudi strokovnjaki s področja gozdarstva, ki so tudi za to priložnost napisali vodnik, lepo brošuro, ki jo je izdala občina Domžale. Vsebinsko zasnovo za vodnik je naredil Miha Zabret, avtorji vodnika pa so: Miha Zabret, Bogdan Bartol, mag. Polona Bitenc Pavliha, in Anže Knific. Lektorirala je Ivanka Učakar, ilustracije in zasnova logotipa poti pa je naredila Ana Marija Krušič.
Močvirni svet Blat in Mlak skupaj s Češeniškimi in Prevojskimi gmajnami na dobrih 500 hektarjih tvori obširno območje skoraj neokrnjene narave v neposredni bližini gosto poseljene Domžalske občine. To edinstveno okolje je nekako ušlo usodi južnejših močvirnih predelov, ki so bili v osemdesetih letih meliorirani za potrebe intenzivne kmetijske proizvodnje. Tod se prepletajo zaraščajoči mokrotni travniki, poplavni gozdovi črne jelše in ostanki poplavnih dobovih gozdov, ponekod pa tudi gozdovi rdečega bora, ki so se razvili potem, ko je človek dolga leta v njih steljaril,…
Popolno podobo pokrajine ustvarja voda s potoki, bajerji in poplavnimi površinami. Pestro okolje nudi dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, tudi takim iz seznama ogroženih vrst. Mnoge živalske vrste so vezane na gozdni rob ter vodni in močvirni svet. Bajerji kljub umetnemu nastanku predstavljajo pomemben življenjski prostor za živalske vrste, ki za prehranjevanje in razmnoževanje potrebujejo večje vodne površine in obrežja. Tako so trstičja, ki tod uspevajo pomembna za gnezdenje ptic. Bajerji so obenem tudi prezimovališče za nekatere vrste žab, njihovo površino pa krasijo vodne rastline, značilne za stoječe vode (npr. rumeni blatnik).
Za biotsko raznovrstnost je še posebej ugodno prepletanje gozdnih in travniških površin. Vlažni travniki, ki se še niso zarasli, predstavljajo rastišče številnih, vse redkejših vlagoljubnih in kisloljubnih rastlin in ugoden življenjski prostor za razvoj določenih razvojnih stadijev žuželk. V današnjem času žal izginjajo zaradi intenzivnega kmetovanja oziroma izsuševanja zemljišč pa tudi zaradi pozidave, majhnih donosov in velike razparceliranosti.
Gremo na pot
Pot je lepo speljana po gozdni cesti in po stezah skozi močviren predel Rovščice ter na drugo stran okoli ribnika Črnelo. Na poti je deset postaj z lepimi tablami, na katerih so lepe ilustracije dreves, rastlin in živali, zraven pa so dodani tudi opisi, tako da če nimate lične knjižice z vodilom, se ni potrebno bati, saj večina piše na panojih. V poplavnem gozdu črne jelše smo doživeli pravi koncert ptic pevk ter vonja po čemažu, ki v tem času lepo cveti. Kot nam je dejal vodnik, so pred letom poklicali strokovnjake iz Društva za opazovanje ptic, ki so v zelo kratkem času v tišini ob šumenju listov našteli petje vsaj 60 vrst ptic na tem malem prostoru. Steza vodi tudi mimo sto let stare bukve, ki impozantno stoji med mlajšimi sestrami tam okoli.
Na drugi strani gozdne ceste, pri jezeru pa se gozd spremeni, saj je na tej strani več smrek in visokega rdečega bora. Na jezeru smo si ogledali nekaj divjih rac mlakaric, videli pa smo tudi nekaj želv, ki so se sončile na vejah dreves, ki so bile v vodi.
Pohod smo po dobri uri zaključili pred ribiškim domom, kjer so se učenci okrepčali z malico, zatem pa smo se bogatejši za spoznanje, kakšno lepoto in mirno okolje imamo blizu Domžal, odpravili domov.
Velika zahvala našim vrlim vodnikom, da so tako izčrpno podali opis poti in nas opozarjali na vsako zanimivost, da ja ne bi kaj ušlo našim očem in ušesom.
