Svetovni dan stranišč – veste, kje so javna stranišča v Domžalah in zakaj školjka ni smetnjak?

Danes, 19. novembra, obeležujemo svetovni dan stranišč. Čeprav gre za temo, o kateri se redko pogovarjamo, so stranišča nepogrešljiv del našega vsakdana. Toda ali veste, kje lahko v Domžalah uporabite javno stranišče? In ali veste, kaj vse ljudje odvržejo v straniščno školjko, čeprav tja nikakor ne sodi? Svetovni dan stranišč je odlična priložnost, da se spomnimo na pomen urejenih sanitarij, odgovornega ravnanja z odpadki in varovanja okolja.

Kje so javna stranišča v Domžalah?

Ste se že kdaj sprehajali po Domžalah, obiskali tržnico ali čakali na vlak, ko ste nenadoma potrebovali stranišče? Takrat hitro ugotovimo, kako pomembna je dostopnost javnih sanitarij.

Po naših podatkih so javna stranišča v občini na vrazpolago na naslednjih lokacijah: 

  • Češminov park

  • Tržni prostor Domžale

  • Park Martina Krpana

  • Fitnes na prostem nad pumptrackom na Viru

  • Železniška postaja Domžale

  • Železniška postaja Rodica

Dostopnost javnih stranišč ni pomembna le za turiste in obiskovalce. Še posebej jih potrebujejo starejši, družine z majhnimi otroki, nosečnice, invalidi in ljudje z določenimi zdravstvenimi težavami.

Urejena, čista in dostopna javna stranišča so pomemben pokazatelj kakovosti bivanja v mestu.

Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak!

Svetovni dan stranišč pa ni namenjen samo vprašanju njihove dostopnosti. Pomembno je tudi, kako z njimi ravnamo.

Pod sloganom »Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak!« so slovenska komunalna podjetja v okviru pobude Skupaj za boljšo družbo že pred leti začela ozaveščati o pravilnem ravnanju z odpadki.

Sporočilo kampanje je preprosto: v straniščno školjko sodijo samo človeški iztrebki, urin in toaletni papir.

Vse drugo lahko povzroča težave v kanalizacijskem sistemu, dodatne stroške vzdrževanja in onesnaževanje okolja.

Kaj vse ne sodi v straniščno školjko?

Marsikdo je prepričan, da lahko v stranišče odvrže skoraj vse, kar je dovolj majhno, da izgine z izplakovanjem vode. Vendar to ne drži.

Med odpadki, ki nikakor ne sodijo v straniščno školjko, so:

  • vlažilni in čistilni robčki,
  • higienski vložki in tamponi,
  • vatirane palčke in vata,
  • papirnate brisače,
  • plenice,
  • kondomi,
  • cigaretni ogorki,
  • kontaktne leče,
  • ostanki hrane,
  • odpadno jedilno olje in maščobe,
  • zdravila in kemikalije.

Še posebej problematični so vlažilni robčki, saj se v vodi ne razgradijo tako hitro kot običajen toaletni papir. V kanalizacijskih ceveh se lahko sprimejo z drugimi odpadki in povzročijo zamašitve ali okvare črpalk.

Tudi če je na embalaži navedeno, da so robčki primerni za odlaganje v stranišče, komunalna podjetja opozarjajo, da je varneje, če jih odložimo v koš za odpadke.

Ko potegnemo vodo, težave ne izginejo

Na nepravilno odlaganje odpadkov opozarja tudi Javno komunalno podjetje Prodnik, ki skrbi za kanalizacijski sistem na območju Domžal in okoliških občin.

Pri Prodniku pojasnjujejo, da so zamašitve kanalizacijskega omrežja in okvare črpalk pogosto posledica neprimernega ravnanja uporabnikov.

Posebno težavo predstavljajo tudi maščobe in odpadno jedilno olje. Ko jih zlijemo v odtok, se začnejo nabirati na stenah cevi. Nanje se oprijemajo drugi odpadki, zato se pretočnost cevi postopoma zmanjšuje.

Ostanki hrane lahko v kanalizaciji privabljajo podgane, nepravilno odložena zdravila in nevarne kemikalije pa otežujejo čiščenje odpadne vode ter obremenjujejo okolje.

Posledice so lahko zamašeni domači odtoki, poškodovana kanalizacijska infrastruktura in dodatni stroški popravil.

Kam pravilno odložiti odpadke?

Pravilo je preprosto:

  • Vlažilni robčki, vložki, tamponi in drugi higienski odpadki sodijo med mešane komunalne odpadke.
  • Ostanke hrane odlagamo med biološke odpadke oziroma na kompost.
  • Odpadno jedilno olje zbiramo posebej in ga oddamo na ustreznem zbirnem mestu.
  • Odpadna zdravila vrnemo v lekarno oziroma oddamo v okviru ustreznega zbiranja nevarnih odpadkov.

Podrobnejša navodila so na voljo na spletni strani JKP Prodnik.

Stranišče je za milijarde ljudi še vedno nedosegljivo razkošje

Medtem ko v Sloveniji o straniščih najpogosteje govorimo v povezavi s čistočo, dostopnostjo in vzdrževanjem, je položaj marsikje po svetu precej drugačen.

Po podatkih organizacije UN-Water približno 3,4 milijarde ljudi nima dostopa do varno urejenih sanitarij.

Svetovni dan stranišč, ki so ga Združeni narodi uradno priznali leta 2013, zato opozarja na pomen dostopa do ustreznih sanitarij, varovanja zdravja in čistega okolja.

Letošnja mednarodna tema je »Varna stranišča. Enake možnosti za prihodnost.« V ospredju je pomen dostopnih in varnih sanitarij za ženske in dekleta, njihovo zdravje, dostojanstvo in enakopravnost.

Majhna navada, velika sprememba

Morda se zdi, da en sam vlažilni robček, odvržen v straniščno školjko, ne more povzročiti večje škode. Toda če enako ravna več sto ali tisoč gospodinjstev, posledice niso več zanemarljive.

Za pravilno ravnanje ne potrebujemo posebnega znanja ali velikih sprememb. Dovolj je že koš za odpadke ob straniščni školjki in zavedanje, da vse, kar odplaknemo, nekje nadaljuje svojo pot.

Ob svetovnem dnevu stranišč zato velja preprosto sporočilo: bodimo odgovorni uporabniki, spoštujmo javne sanitarije in ne pozabimo, da straniščna školjka ni smetnjak.

Tagi