Minila so štiri desetletja

Z razlogom so v Vrtcu Domžale, enoto Ostržek na Rodici okrasili s svežim cvetjem v vazah in glinenimi rožami na zavesah, saj je minilo okroglih štirideset let njenega delovanja.

Nekoč imenovan VVZ Veljka Vlahovića, danes enota Ostržek je svoj jubilej obeležila kot se spodobi, in sicer z razstavo, ob kateri so se starši in drugi krajani čudili in smejali ter predvsem nejeverno vzdihovali, kako zelo se je v tem času vse spremenilo. Lesene igrače je zamenjala barvna plastika. Medvedkom, ki so iz povsem drugih materialov, so se pridružile vse mogoče plišaste živali. Starim punčkam pa močno konkurirajo sodobni dojenčki, da o poplavi tehničnih igrač ne govorimo. Spremenil se je tempo in čas v katerem živimo, zato so mladi in stari otrpnili, ko je iz gramofona zapel Janko Ropret s svojo uspešnico »Ne priznam«. Slišati je bilo, kot da se je ustavil čas, saj so starejši in mlajši prikimavali in se spogledovali. Mnenja in kasnejše reakcije so pokazale, kako zelo nas je čas štiridesetih let razmejil na več generacij. Starejši so spraševali gostitelje: »O, kaj ste našli?! Kako lepo! Tole smo pa mi poslušali, ko smo bili majhni. Take igrače sem imela pa tudi jaz v vrtcu.« Otroci pa so se hihitali in spraševali kakšne naprave so to, saj naprav kot so gramofon, grafoskop, diaprojektor in podobno sploh ne poznajo več. Na tem dogodku so združili generacije, saj starejši občutijo, da so nam pomembni, mladi pa prejmejo znanje in razgledanost.

V novem večnamenskem prostoru je potekal nastop otrok, ki je pomembno obletnico samo se dvignil na višjo raven. Na platnu so se s pomočjo sodobne tehnologije predvajale fotografije iz časov, ki je bil nekaterim dobro poznan, drugim uganka, tretjim pa le bled zgodovinski odsev.

V dobri uri so se prisotni sprehodili čez pretekla leta delovanja. Spoznali so, da se vse spreminja in stara, nasmehi na obrazih otrok pa še vedno ostajajo nasmehi, ki tečejo v prihodnost življenja.

V Vrtcu Domžale radi poudarijo, da naj otrokom sije sonce. Mi pa jim lahko zaželimo le vse najboljše in še mnogo let kakovostnega pedagoškega dela.

Avtor: Špela Rojc; Foto: Nina Mav Hrovat
Tagi