Mineva 78 let od tragedije na Oklem nad Ihanom
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale in Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Ihan sta v soboto, 26. februarja 2022, organizirala spominsko slovesnost pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom.
24. februarja je minilo 78 let od tragičnega dogodka na Oklem nad Ihanom, kjer so krogle okupatorja in njihovih pomagačev pokosile dvainsedemdeset zavednih fantov in mož. Vsako leto v spomin na ta tragični dogodek pred spomenikom na Oklem poteka spominska slovesnost, ki se je udeležijo številni obiskovalci od blizu in daleč. Letošnja tradicionalna spominska slovesnost je po sprostitvi covid ukrepov privabila številne obiskovalce, svojce in sorodnike žrtev ter praporščake, enoto častne straže Zveze slovenskih častnikov Domžale, tabornike ter pohodnike iz bližnje in daljne okolice, kjer jih je pričakalo tudi sonce. Praporščaki in nekaj pohodnikov se je zbralo kot po navadi v vasi Dobovlje, kjer so v skupini krenili na dober kilometer oddaljeno prizorišče tragedije na Oklem.
V uvodu spominske slovesnosti je Jaka Einfalt s trobento zaigral »Gozdič je že zelen«, Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom zborovodje Primoža Leskovca pa je zapel Slovensko himno. Moderatorka Draga Jeretina Anžin je pozdravila prisotne ter podala tudi nekaj misli o tragičnem dogodku, ki so se pred 78. leti pripetil na Oklem. V nadaljevanju programa je Marija Majhenič, predsednica ZB za vrednote NOB Občine Domžale pozdravila vse prisotne ter podala nekaj misli o času NOB in sedanjem času, ko si vsak zmago razlaga na svoj način.
Letošnji slavnostni govornik je bil dr. Martin Premk, zgodovinar ter kustos v Vojaškem muzeju slovenske vojske v Pivki. V uvodu je pozdravil vse prisotne, zatem pa podal nekaj besed o dvainsedemdesetih partizanskih žrtvah v boju z okupatorjem. »To je bil čas največje vojne v zgodovini Evrope in sveta. Čas, za katerega smo mislili, da je minil, da pa kot vidimo, temu ni tako. Druga svetovna vojna se je začela z širjenjem laži, širjenjem sovraštva, poniževanja in žaljenja drugih, prisvajanjem tujega, dokler ni prerasel v spopad, ki ga je bilo mogoče ustaviti s petdeset milijoni mrtvih. Ta spopad je leta 1941 dosegel tudi našo deželo. Tudi nas se je smatralo za manjvredne, prisvajala se je naša zemlja, naše hiše, nam pa je bilo namenjeno izginotje. Temu smo se Slovenci takrat uprli z ustanovitvijo Osvobodilne fronte,« je med drugim povedal dr. Premk.
Sledilo je polaganje venca in počastitev padlih z minuto molka. K spominskemu obeležju so venec položili Marija Majhenič, predsednica ZB za vrednote NOB Občine Domžale, Janez Narat, predsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Ihan, Srečo Kržan, podpredsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Ihan, Branko Sojer, predsednik Krajevne skupnosti Ihan ter častna četa Območnega združenja Zveze slovenskih častnikov Domžale.
V kulturnem programu so sodelovali Jaka Einfalt (trobenta), pevka partizanskih pesmi Nataša Loborec Perovšek, Moški pevski zbor Radomlje ter dramski igralec Brane Grubar. Prireditve sta se udeležila tudi župan Občine Moravče dr. Milan Balažic in podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar.
Na Kramarjevi in Baleževi domačiji na Oklem se je v februarskih dneh leta 1944 zadrževalo prek sto partizanov Kamniško-zasavskega odreda. Zjutraj 24. februarja so jih presenetili nemški okupatorji in njihovi domači sodelavci. Navzkrižni streli so razparali jutro, ogenj je švignil v zrak in uničeval. Borci so se po pognali iz hiš in hlevov. Krogle iz premišljeno razpostavljenega sovražnikovega so pokosile vsakogar. Na snegu je po bitki obležalo 72 ožganih, prestreljenih, krvavih in izmaličenih teles predanih Slovencev. Za nekatere je bil to prvi in zadnji ognjeni krst. Posledice poraza in skoraj popolno uničenje Kamniško-zasavske čete so bile v vojaškem in političnem pogledu izredno hude in so pomenile nasilno pretrganje zelo ugodnega razvoja in krepitve NOB na tem strateško in politično izredno pomembnem območju.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
