Kresovanje na Gobavici pri Mengeški koči

V četrtek, 30. aprila 2015, dan pred prvim majem, delavskim praznikom, so širom Slovenije zagoreli številni kresovi. Skoraj ni bilo hriba, ki ima na vrhu plešo, da se z njega v dolino niso videli ognjeni zublji. Tako je bilo tudi na Gobavici, hribom nad Mengšem, kjer so predhodno vrli mengeški gasilci počistili del gozda, ki je ponujal polno vej, ki so ostale po lanskem žledolomu in so jih lastniki pustili ležati med drevjem, ko so odpeljali debla. Dva tedna so gasilci veje nosili na kup, iz tovarne Filc iz Mengša so pripeljali še lesene palete in nagrmadili so spoštovanja vreden velik kup.

Že pred osmo zvečer se je na Gobavico zgrnilo polno obiskovalcev iz vseh smeri. Vsaka steza je prišla prav obiskovalcem, saj je Gobavica zelo obljuden hrib, ki v je v tem času lepo ozelenel in začel dajati polno kisika obiskovalcem, ki se podajo nanj tako peš, kot tudi po trim stezi z tekom in vajami, ki jih le ta ponuja. Krepkih nekaj sto obiskovalcev se je zbralo, prišli so tudi godbeniki Mengeške godbe in gasilci iz Mengša, ki so zakurili kres, ki je obsvetil bližnjo in daljno okolico. Tudi luna se je smehljala z neba iznad krošenj ozelenelih dreves. Godbeniki so zaigrali nekaj poskočnih pesmi in veselje ob velikem ognju se je začelo še dolgo v noč, ko so se obiskovalci počasi odpravili na jedačo in pijačo k Fartku, kjer se je slišala glasba s pokritega šotora, večina pa jo je mahnila tudi do Mengeške koče, ki jo vodi neutrudni Jure Repanšek, ki je bil tudi organizator kresovanja.

Kres je velik nadzorovan zunanji ogenj iz drv, okleščenih vej ali slamnatih butar. Kres so sprva kurili na dan kresne noči 21. junija, s katerim so bile povezane mnoge ljudske šege in navade. Pozneje je kresno noč nadomestil 1. maj. Na področju Slovenije in tudi zunaj so v času turških vpadov postavljali po hribih kresove kot signalizacijske priprave za obveščanje vasi pred nevarnostjo.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov
Tagi