Harmonike so pele pod planinami
V Kamniški Bistrici, tik ob izviru istoimenske reke, so minulo soboto odmevali zvoki diatoničnih harmonik. Rekreacijsko društvo Rigelj je namreč pripravilo že 20. veliko tekmovanje harmonikarjev, na katerem se je predstavilo kar 55 godčevk in godcev. V skladu z dolgoletno tradicijo prirejanja tovrstnih tekmovanj so načrtovali štiri starostne kategorije: v prvi starostni kategoriji so tekmovali najmlajši harmonikarji do 15 let, v drugi od 16 do 25 let, v tretji od 26 do 50 let ni bilo prijavljenih tekmovalcev, in v četrti, najstarejši kategoriji, so bili godci, stari nad 50 let.
Jubilejno, 20. tekmovanje harmonikarjev, so tokrat pripravili v dolini, točneje pri domu Planinskega društva Ljubljana – matica v Kamniški Bistrici. Doslej so srečanja harmonikarjev potekala pri gostišču na Zelenem robu na Veliki planini, enkrat pa so ga zaradi dežja izpeljali na spodnji postaji gondolske žičnice. Za Kamniško Bistrico so se odločili, ker niso uspeli najti skupnega jezika z vodstvom družbe Velika planina. V podjetju so se odločili za nenavadno potezo in vsem harmonikarjem, ki so želeli na planino, omogočili brezplačen prevoz z gondolo, tistim, ki so na Zelenem robu tudi kaj zaigrali, pa ponudili še brezplačno malico.
Društvu Rigelj je očitno v časovni stiski pri pripravi tekmovanja priskočilo na pomoč Turistično društvo Kamniška Bistrica. »Veseli smo, da smo lahko v kratkem času skupaj s PD Ljubljana–matica uspešno izpeljali jubilejno tekmovanje harmonikarjev,« je povedala predsednica društva Maja Žagar, ki si tudi sicer zelo prizadeva, da bi oživili lepo dolino, skupaj z izvirom Kamniške Bistrice in Rokovnjaškimi luknjami, dvorcem kralja Aleksandra, s Koželjevo potjo in sotesko Predaselj, z na novo postavljeno Firštovo mizo, s slapom Orglice in z drugimi zanimivostmi.
Manca Grm je igrala zasanjano. (Foto: Primož Hieng)
Rekreacijsko društvo Rigelj so leta 2002 ustanovili lastniki počitniških koč na Veliki planini, saj so z ustanovitvijo želeli urediti razmere na velikoplaninski planoti. »Danes so v društvo včlanjeni lastniki počitniških koč, ki jih povezuje predvsem skrb za okolje in ohranitev lepot neokrnjene narave na Veliki planini,« pravi zdajšnji predsednik RD Rigelj Zvonko Božič. »Društvo vsako leto med drugim organizira skupaj še z ostalimi društvi in pašnimi skupnostmi redno čistilno akcijo, ki je zadnji konec tedna v maju, na kateri počistimo sledi obiskovalcev, skratka trudimo se, da bi ohranili Veliko planino kot neokrnjeni raj na zemlji.«
Kljub visokim temperaturam se je na tekmovanju zbralo 55 harmonikašic in harmonikarjev, vse pa je z napetimi ušesi in malo tudi z očmi spremljala štiričlanska strokovna komisija. »Zanimivo je, da je med mladimi izredno veliko zanimanja za igranje diatonične harmonike, zato je bila tudi prva kategorija nastopajočih do 15 let najmočnejša,« je povedal Zvonko Božič, ki je povezoval vse niti tekmovanja in bil hkrati tudi uradni napovedovalec. »Prav tako zelo močna je bila skupina najstarejših godcev, torej starih nad 50 let, saj se je na tekmovanje prijavilo kar 22 godcev. Presenečeni smo, kljub odlični številčni udeležbi, da tekmovalcev v kategoriji nad 26 do 50 let sploh ni bilo na tekmovanje.«
Najstarejši je bil 84-letni France Mohorič iz Ljubljane. (Foto: Primož Hieng)
Številni tekmovalci so se predstavili kot pravi virtuozi na diatonični harmoniki, druge spet je dajala terma, a po svoje so zmagovalci vsi. So pravi mojstri, ki se še kako dobro znajdejo med številnimi gumbi na desni in levi strani harmonike, da o raztegovanju meha niti ne govorimo. Štiričlanska strokovna komisija zato ni imela lahkega dela. V njej so bili Dušan Drobnič, harmonikar ansambla Marela, Milan Kokalj, kitarist ansambla Franca Miheliča, Jakob Kastelic, harmonikar, in Tomaž Jemec, lastnik glasbene šole Polton. »Vesel sem, da je med mladimi vse več zelo dobrih harmonikarjev,« je povedal Drobnič. »Taka tekmovanja bi morali načrtno spodbujati, prav tako zahtevnejša, kakršni so izbori za nastop najboljših harmonikarjev za Zlato harmoniko Ljubečne.« Nad mladimi in tudi manj mladimi godci je bil navdušen tudi Milan Kokalj: »Zelo pomemben je pogum, ki so ga pokazali mnogi tekmovalci. Tisti pogum, da si sploh upajo na oder in sproščeno zaigrajo, kar še posebej velja za mlade, ki se navdušujejo nad diatonično harmoniko.«
Ob koncu že kar malo razvlečenega tekmovanja so razglasili najboljše harmonikarje ter podelili vrsto priznanj in nagrad. Absolutni zmagovalec in hkrati zmagovalec v kategoriji od 16 do 25 let je postal Nejc Klemenšek. Nagradili so tudi najmlajšega tekmovalca, to je bil Filip Meglič iz Vač pri Litiji, rojen leta 2008. Najstarejši harmonikar je bil France Mohorič iz Ljubljane, rojen leta 1932, ki bo 12. decembra napolnil častitljivih 84 let.
V odmorih so godci raztegnili svoje mehove. (Foto: Primož Hieng)
Izdelal je orglice in frajtonarco
Diatonična harmonika, po domače ji rečemo tudi frajtonarca ali knofarca, spada v skupino aerofonov ali zrakovnih glasbil. Po nastanku je med najmlajšimi ljudskimi glasbili, po razširjenosti pa med prvimi, saj je v pičlih sto letih prodrla v vse evropske dežele in ponekod izpodrinila mnoga dotedanja godčevska glasbila. Njen izumitelj naj bi bil isti kot za orglice, Christian Friedrich Ludwig Buschmann (1805–1864). Obe glasbili je napravil v istem času, 1821/22, in sta v bistvu enaki. Pri obeh so zvočila kovinski nihajoči jezički, le da jim pri orglicah dovajamo zrak neposredno s pihanjem, pri harmoniki pa s pomočjo meha. V Slovenijo je diatonična harmonika prišla nekako takrat kot orglice, se pravi v začetku druge polovice 19. stoletja.
Fotogalerija:
Nejc Klemenšek je postal absolutni zmagovalec tekmovanja harmonikarjev. (Foto: Primož Hieng)
Nejc je zmagal tudi v kategoriji od 16 do 25 let. (Foto: Milan Pajsar)
Najmlajši harmonikar je bil 8-letni Filip Meglič iz Vač pri Litiji. (Foto: Primož Hieng)
Strokovna žirija ni imela lahkega dela. (Foto: Primož Hieng)
Na tekmovanju v Kamniški Bistrici je nastopilo 55 harmonikarjev. (Foto: Primož Hieng)
Melodija iz Mengša je predstavila pestro ponudbo glasbil. (Foto: Primož Hieng)
Priznanja za najboljše. (Foto: Primož Hieng)