Urša Veit Burja, direktorica avtohiše Veit team: “V kolektivu rabiš dober balans med ženskami in moškimi”

Tokrat smo se pogovarjali z Uršo Veit Burja, solastnico avtohiše Veit team – o ženskah v “moški” avtomobilski branži, načinih motiviranja zaposlenih ter izzivih pri vodenju podjetja.

Že več kot 30 let mineva, odkar je avto hiša Veit team začela s svojim delovanjem. Ste pooblaščeni prodajalec za vozila znamke Fiat, Fiat Professional, Alfa Romeo, Kia in Ssangyong, servis pa je poleg omenjenih znamk pooblaščen še za znamko Ford. Kot podjetje se zavezujete tradiciji in strokovnosti. Kako dolgo pa ste sami že del te zgodbe – kako se je začela vaša podjetniška pot?

Ko se je pred 24 leti oče smrtno ponesrečil, sva bila z bratom Janijem primorana dokončati očetovo začrtano pot in zgraditi poslovni objekt, za katerega je na dan smrti dobil gradbeno dovoljenje. Po končani gradnji pa sva sprejela odločitev in skupaj stopila na podjetniško pot. Sva enakovredna lastnika (lastniški delež imava razdeljen na 50 % vsak) in tudi vse strateške odločitve sprejemava skupaj. Sprva sva zastopala blagovno znamko Fiat in Fiat Professional nato pa sva, glede na avtomobilski smernice in trende, dodajala znamke. Danes je v našem salonu razstavljenih 25 novih vozil, da kupec lahko izbere najbolj optimalno rešitev za potrebe. Delamo tudi na prepoznavnosti podjetja in blagovnih znamk, ki jih tržimo, hkrati pa želimo biti čim bolj povezani z našo lokalno skupnostjo. 

Delujete v avtomobilski branži, ki v splošnem velja bolj za moško. Kakšni so izzivi in morda priložnosti, s katerimi se srečujete zaradi tega?

Res je, včasih je bilo mesto direktorja v avtomobilski branži rezervirano bolj za moško populacijo. Z leti so direktorsko mesto v večjih podjetjih zasedle oziroma prevzele ženske. Naš salon je bil na samem začetku izjema. Imeli smo dve prodajalki, z leti pa smo, predvsem zaradi moških kupcev, zaposlovali prodajalce. Danes pa v vseh dejavnostih delajo tako ženske kot moški. Saj veste, v preteklosti smo se borile za enakopravnost in jo imamo … hec [smeh]. Menim, da je najboljše imeti v kolektivu dober balans med ženskami in moškimi, kjer vsak da svojo noto v delovnih procesih. Zagotovo ženske ne vidimo enako kot vidijo moški, in obratno. Pri nas res prevladujejo v podjetju moški, seveda zaradi narave dela in procesov, a verjamem in vem, da se tudi ženske odlično znajdejo v avtomehanični delavnici. Pri nas v ličarski delavnici namreč prav ženska zadnja pregleda vozilo, ga spolira in pripravi za izdajo. Večkrat se pohecamo, da naši fantje brez nas žensk (čeprav smo v manjšini) ne bi zmogli.

Sicer pa jaz na naših sestankih večkrat na glas povem, da eden brez drugega ne moremo, zato moramo delovati vzajemno in biti drug drugemu v pomoč ter opora pri vsakodnevnih nalogah.

Zagotovo so zaposleni tisti, ki jim namenjate velik svoje pozornosti. Kakšen je vaš najboljši način motiviranja zaposlenih?

Z zaposlenimi imam odnos, kakršnega bi si želela, da bi ga imeli drugi do mene, če bi bila na njihovem mestu. Največ mi pomeni spoštovanje in iskrenost. Pokojni oče mi je položil na srce, da beseda pomeni več kot besede na papirju. Tega se držim, pa čeprav so časi taki, da sem večkrat razočarana, a verjamem, da se dobro z dobrim vrača. Večkrat se pohecam, če moje delo ne bo poplačano na tem svetu, bo pa na drugem [smeh]. Verjamem, da se s pogovorom da vse rešiti, in da moramo ohraniti najbolj pomembne življenjske vrednote in slediti svojemu srcu in svojim občutkom. Ponosna sem nase, da se lahko opravičim vsem, ki jih storim krivico ali naredim napako. Srečna in vesela sem, ko se zaposleni vedno v največjem številu odzovejo na moja in bratova povabila in cenijo vsako pozornost, ki jim jo izkaževa. Pri nas so zaposleni velikokrat deležni sladkih dobrot (krofi, kremne rezine, rogljički, piškoti), v poletnih časih ledene kave in sladoleda, ne pozabimo pa jih tudi obdariti za Novo leto in Veliko noč. Gradimo odnose tudi z njihovimi družinami in organiziramo družinske piknike in letos smo imeli projekt z očijem/mamico v službo in otroci so ta delovni dan preživeli z nami, na katerem smo uživali vsi, mamice, očki, babice in otroci. 

S čim pa bi rekli, da prepričate svoje stranke – na kakšne načine njihovo zaupanje strank, da se vedno znova vračajo?

Menim, da je pridobivanje zaupanja strank proces, ki se ustvarja skozi leta delovanja. Ogromno strank je z nami že od samega začetka, zato menim, da je to odraz pravega zaupanja. Pomembno se nam zdi, da smo v svojem vsakdanjem delu drugačni od konkurence, saj nas le to lahko postavi na zemljevid kvalitetnih trgovcev in serviserjev vozil.

Ob vzponih v poslovnem svetu vedno pridejo tudi padci. O neuspehih Slovenci ne govorimo radi, a ravno ti so največje priložnosti, da se naučimo novih stvari. Kateri so bili največji na vaši podjetniški poti oz. kaj ste se iz njih naučili?

Padcev je bilo veliko in dnevno se soočam z njimi, če pa že moram izpostaviti enega, je bil zame zagotovo prvi odhod delavca oziroma prva odpoved. Jokala sem, se obtoževala, vso krivdo sem prevzela nase. Očitala sem si da nismo dobro podjetje, da nisem dobra direktorica, iskala vzroke le pri sebi. Skozi leta sem ugotovila, da je to del življenja in da sem bila po vsakem odhodu boljša in močnejša. Nov sodelavec prinese nov zagon in elan v ekipo.  Za direktorico sem preveč čustvena in srčna oseba, na zaposlene se preveč navežem in prevelik del svojega časa jim namenim v svojem življenju. Želim biti njihova prijateljica, kar pa v poslu ni dobro, predvsem zame, kot lastnico. Narava mojega dela ni lahka. Nikoli ne vem kakšni izzivi me čakajo v naslednjem dnevu. Avtomobilizem ima konstantne padce in vzpone. Gradnja dobrega imena ni lahka, težko ga je zgraditi, še težje obdržati. Se mi zdi, da vsak dan padam in se pobiram. Zelo sem kritična do sebe in do svojega dela. Oči mi švigajo na vse strani in zato mi v podjetju nič ne uide, kar je dobro in slabo. Preveč si nalagam in posledično sem prevečkrat nezadovoljna z svojim delom, saj želim in zahtevam visoke standarde v našem podjetju. 

Kaj bi sporočili podjetnikom, ki šele začenjajo svojo podjetniško pot?

Manj je več. Vse kar delate, delajte s srcem in sledite svojim željam. Postavite si cilje. Samo s cilji boste hodili po pravi poti, ki vas bo pripeljala do želenega konca. Stojte za svojo besedo, pa čeprav boste šli včasih v svojo škodo oziroma svoj minus. Ne hitite, razmislite in pazite na odločitve. Ne pozabite nase in naj delo ne bo na prvem mestu. Postavite si prioritete. Ne bojte se porazov. Za vsakim dežjem posije sonce. Včasih je dobro prespati in šele naslednji dan reševati zadevo. Bodite odločni, samozavestni in pošteni. Ne bojte se, uspelo vam bo vse, včasih tudi stvari, v katere ne verjamete. Prevzemite odgovornost za svoja dejanja.