Permisivna vzgoja – DA ali NE?

Permisivna vzgoja je pogosta tema pogovorov med starši, vzgojitelji, učitelji in strokovnjaki. Najpogostejše vprašanje je, ali je to prava pot za vzgojo otroka v odgovorno odraslo osebo. Odgovor na to boste dobili v nadaljevanju.

Vzgoja je proces oblikovanja vrednot, navad, volje, interesov in čustev. Gre za odnos med otroki in starši oziroma odraslimi, ki se pri tem opirajo različnih metod, načel in prijemov.

Na podlagi tega govorimo o različnih modelih vzgoje, med katerimi je tudi permisivna vzgoja.

Permisivna vzgoja in njene značilnosti

Čeprav so mnogi mnenja, da je permisivna vzgoja modna muha sodobnih staršev, pa njeni zametki segajo že v 18. stoletje. Takrat so otroka postavili v središče vzgojnega dogajanja, vendar le v teoretičnih razpravah. V praksi se je ta vzgojni model začel pojavljati v 20. stoletju.

Permisivna vzgoja sloni na tem, da imajo starši zelo radi svoje otroke, vendar jim postavljajo premalo omejitev oziroma usmeritev. Temelji na popolnem upoštevanju otrokovih potreb z zelo malo nadzora, kar pomeni, da so odrasli do otrok prizanesljivi.

Za permisivno vzgojo je značilno, da imajo starši manj stroge zahteve, zaradi česar imajo otroci več svobode, posledica tega pa je nizka raven discipline. Otroci v takšnem okolju doživljajo manj pritiska, medtem ko starši ne glede na otrokovo obnašanje poskušajo razumeti in sprejemati tudi neželena vedenja.

V primerjavi z drugimi vzgojnimi modeli permisivna vzgoja poudarja izražanje čustev in želja. Starši ne nastopajo v tradicionalnih vlogah, ampak s svojimi otroki razvijejo bolj prijateljski odnos. Običajno ti otroci odraščajo bolj svobodno in zaradi tega se pogosto porajajo pomisleki, ali je permisivna vzgoja učinkovita.

Prednosti in slabosti permisivne vzgoje

Če si želimo odgovoriti na vprašanje, ali je permisivna vzgoja dobra izbira za vzgojo otrok, potem je potrebno najprej spoznati njene prednosti in slabosti.

Prednosti permisivne vzgoje:

• Odsotnost fizičnega kaznovanja, razumevanje in sočutje, ki vodi v prijetno domače okolje, v katerem so v ospredju otrokove želje.
• Možnost svobodnega izražanja lastnih čustev, zaradi česar se otrok nauči tudi večjega sočutja.
• Pri permisivni vzgoji se otroke spodbuja, da so ustvarjalni, posledica česar je, da imajo številne hobije in bujno domišljijo.
• Poudarja se svoboda pri odločanju in izražanju, zato postanejo otroci bolj samostojni in samozavestni pri sprejemanju odločitev. To pa posledično pozitivno vpliva na njihovo samopodobo.
• Odsotnost nadzora ali strogih pravil omogoča otrokom, da razvijejo lastne vrednote.
• Ker se starši trudijo izpolniti otrokove želje, je v družini zelo malo konfliktnih situacij.

Slabosti permisivne vzgoje:

• Pretirana odsotnost pravil, omejitev in kazni otroku onemogoča razvoj ustrezne socializacije in samokontrole.
• Težave se lahko pojavijo znotraj družbe, ker otrok ne zna nadzorovati svojih čustev in ni sposoben prilagajanja.
• Težave se lahko pojavijo z upoštevanjem avtoritete. Zato se izpostavlja, da je ta model vzgoje lahko povezan tudi s problematičnim vedenjem v odrasli dobi.
• Čeprav je pri permisivni vzgoji okolje izjemno ljubeče, pa ni varno. To pomeni, da niso zagotovljena osnovna pravila, struktura in red.

Mnogi so mnenja, da če bi prednostim permisivne vzgoje dodali le red, pravila in strukturo, bi verjetno dobili idealen vzgojni model – toda ali je le ta pravi tudi za vas?

Ali je permisivna vzgoja pravi pristop?

Dejstvo pa je, da imajo starši radi svoje otroke, ne glede na to, kakšne vzgojne prijeme uporabljajo. Zato bi težko govorili o tem, da je določena vzgoja boljša od druge.

Res pa je, da določeni vzgojni pristopi funkcionirajo v eni družini bolje, v drugi pa ne. In podobno bi lahko trdili tudi za permisivno vzgojo.

Kakšne vzgojne prijeme starši uporabljajo, je odvisno od otrok in tudi okolja, v katerem bivajo. Lahko bi rekli, da je vzgojnih prijemov toliko, kolikor je staršev. In če se na tem mestu sprašujete, ali je permisivna vzgoja za vas prava izbira, boste to najbolje vedeli sami.

Prav tako je potrebno upoštevati, da v življenju ni nič samo črno in belo, zato je tudi nemogoče vzgajati samo na en in edini način. Najboljša pot je, da iz vsega znanja, ki ga premorete, izberete tisto, kar vam je najbližje in v kar tudi sami verjamete.

Ne glede na to, ali je to delček permisivne vzgoje ali avtoritativnega modela, če imate občutek, da pri vas to deluje, in otroku s tem omogočate varno in ljubeče okolje, potem je to zagotovo prava izbira.

Ne glede na teorijo je v praksi pri vzgoji otrok vedno potrebno izhajati iz osnovnih otrokovih potreb. Pri tem pa ne pozabite, da zgledi vlečejo, zato je edini pravi in uspešen način vzgoje zagotovo vaš zgled.

Naročnik oglasa: Alenka Stare