Napovednik zaposlovanja na območju občine Domžale

Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) z namenom ocene kratkoročne napovedi zaposlovanja na trgu dela med delodajalci z 10 ali več zaposlenimi dvakrat letno izvaja raziskavo Napovednik zaposlovanja. Z njo ocenjujemo gibanje zaposlovanja v prihodnjih 6 mesecih.  Raziskava je potekala v mesecu aprilu in maju, vanjo pa je bilo zajetih 5.554 poslovnih subjektov.  Prejeli smo 3.148 izpolnjenih vprašalnikov. Kaj sporočajo delodajalci?

V drugi polovici leta 2024 delodajalci, ki so se odzvali na anketo, napovedujejo 2,3% rast zaposlovanja, kar je približno 35.613 zaposlitev. V območni službi Ljubljana, kamor spadajo tudi Domžale, napoveduje celo 2,7% rast oz. 13.891 zaposlitev. Na območju Občine Domžale delodajalci, ki so odgovarjali na anketo, napovedujejo 323 zaposlitev.

Načrti zaposlovanja se nanašajo na iskanje delavcev zaradi nadomeščanj (upokojitve, porodniški dopusti in dopusti za nego in varstvo otrok ipd.), začasnih zaposlitev (fluktuacija, sezonske zaposlitve, iztek starih pogodb, poznejše vnovične zaposlitve), določen delež pa tudi za nova delovna mesta.

Med najbolj iskanimi poklici v Območni službi Ljubljana bodo:

• delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n.,
• prodajalci,
• skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo,
• čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah,
• komercialni zastopniki za prodajo,
• vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev,
• natakarji,
• poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu,
• varnostniki in
• strokovnjaki za razvoj kadrov in karierno svetovanje.

S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih soočala dobra polovica delodajalcev (50,3 %). 50,9 % delodajalcev tudi v prihodnje pričakuje težave z iskanjem kadra. Najvišji delež delodajalcev je značilen za dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter gostinstva. V teh dveh dejavnostih več kot 60 % delodajalcev predvideva, da bodo v prihodnosti imeli težave z iskanjem kadra.

V OS Ljubljana so imeli anketirani delodajalci največ težav z iskanjem kandidatov za naslednje poklice:

• strokovnjaki za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela,
• delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n.,
• skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo,
• vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev,
• čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah,
• prodajalci,
• natakarji,
• zidarji,
• varnostniki in
• kuharji.

Podobno je tudi na nacionalni ravni, dodani so še varilci, vozniki avtobusov in elektroinštalaterji.

Težave pri iskanju kandidatov po mnenju delodajalcev v največji meri izhajajo iz problematike da ustreznega kadra na trgu dela ni (71,2%), manjši delež delodajalcev (16,7%) ocenjuje, da kandidati nimajo ustreznih znanj, veščin in kompetenc, 12,1%1 delodajalcev pa je mnenja, da kandidate od prijav na razpisana delovna mesta odvračajo slabi delovni pogoji (večizmensko delo in delo ob praznikih, vikendih, nizke plače, težko fizično delo ipd.).

Kako so težave pri zaposlovanju vplivale na zapolnitev delovnih mest?

Več kot polovica delodajalcev (52,2 %), ki je imela težave z zaposlovanjem določenih kadrov, navaja, da je morala podaljšati postopke zaposlovanja, 38,8 % delodajalcev ni na razpisana delovna mesta nikogar zaposlilo, slaba tretjina je iskala delavce v tujini (28,3 %), petina (20,5 %) pa je z namenom blaženja težav pri iskanju novih kadrov spremenila, razširila oz. omilila pogoje glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj. Višjo plačo ali/in druge bonitete je ponudilo 10,6 % delodajalcev, 4,9 % delodajalcev pa se je odločilo za najemanje delavcev pri agencijah za zaposlovanje.

Pomanjkanje ustreznih kadrov je najpogosteje privedlo do nadurnega dela, ki so ga delodajalci s težavami pri zaposlovanju uporabili v 43,0 % primerov. Dobra četrtina delodajalcev (26,8 %), ki je imela težave z iskanjem kandidatov za prosta delovna mesta, je problematiko iskanja ustreznega kadra reševala s prenašanjem dela na zunanje izvajalce (outsourcing), dobra petina (21,1 %) jih je za ta delovna mesta (pre)usposobila že zaposlene, 18,0 % delodajalcev pa je zaradi težav s kadrovanjem moralo zavrniti naročila. 13,2 % delodajalcev je moralo zmanjšati obseg proizvodnje ali storitev, 10,9 % jih je časovno odložilo načrtovano širitev, 0,3 % delodajalcev pa je proizvodnjo preselilo v tujino. Za 13,6 % anketiranih delodajalcev pomanjkanje ustreznega kadra ni imelo vpliva na poslovanje.

Podatki iz napovedi tako kažejo, da strukturna neskladja na trgu dela ostajajo. S podobnimi neskladji se pri konkretnem delu srečujemo tudi na lokalnem Uradu za delo Domžale, kjer so podjetja uradu v prvih petih mesecih prijavila že 1.189 potreb po delavcih, v evidenci brezposelnih pa je konec maja prijavljenih 1.070 oseb. Strukturna neskladja v kompetencah in izobrazbi, delovnih izkušnjah, motiviranosti in druge razlike med pričakovanji podjetij in kandidatov za zaposlitev, zmanjšujejo možnosti zaposlitve dela iskalcev zaposlitve na eni strani  in pokritje nekaterih odprtih potreb po kadru pri podjetjih na drugi strani.

Avtor: Mira Milovanović, Urad za delo Domžale

Vir:

• ZRSZ, Napovednik zaposlovanja 2024/I, Kaj delodajalci napovedujejo za slovenski trg dela za drugo polovico leta 2024
• ZRSZ, Pregled rezultatov raziskave Napovednik zaposlovanja 2024/I po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje