Jesenska setev trate – ključni nasveti za zdravo in bujno travo

Urejenost okolice doma, pa tudi javnega prostora, je prej kot s čimerkoli drugim tesno povezana z vtisom, ki ga na obiskovalce naredijo površine na prostem. Natančneje, gre za to, ali so poti, ki vodijo do vhoda posamezne stavbe, tlakovane in sveže pomedene ter ali te obdaja oblikovano rastlinje, trata pa je bujna, zelena in pokošena, k čemer stremi večina tako lastnikov kot upravljalcev zelenic. A le redkokateri med njimi se zavedajo pasti, ki jih v sebi skriva navidezno nadvse preprosta setev trate.

V nasprotju s prepričanjem številnih na uspešno setev trave namreč vplivajo tako termin setve kot vrsta in kakovost tal, zanemariti pa ne gre niti samega semena, prav tako ne postopka setve ter, navsezadnje, skrbi za s trato posejano površino, ker ta v prvih tednih zahteva posebno pozornost. Ki pa se sčasoma več kakor poplača, kajti setev trate, izvedena v optimalnih pogojih in ob upoštevanju priporočil stroke, vselej privede do goste, zelene, bujne, zdrave trave različne namembnosti. Na njej se denimo otroci lahko igrajo in odrasli poležavajo ali uživajo ob pikniku, tudi sicer pa pogled na negovano zelenico globoko pomirja ter sprošča z informacijami preobremenjene možgane.

Na kakšen način torej doseči pričakovano rast trate in čemu vse nameniti pozornost v postopku setve trate preberite v nadaljevanju članka, pri oblikovanju katerega so svoje znanje ter izkušnje prispevali zaposleni v podjetju Metrob. Gre za strokovnjake za rast, nego in varstvo rastlin, ki pri svojem delu stremijo k ohranjanju naravnih virov ter botanične raznovrstnosti, ob tem pa si prizadevajo maksimizirati rezultate vzgoje in pridelave. Iz tega razloga ponujajo okolju in ljudem prijazna gnojila ter druge pripravke za rast rastlin in nadzor škodljivih organizmov oziroma v središče zanimanja tako v pogledu profesionalizma kot ljubiteljstva postavljajo neškodljivo vzgojo ter pridelavo rastlin.

Za setev trate je najugodnejša jesen

Setev trate je pogojena s temperaturo zemlje, ki se mora gibati okoli 10 °C, kar je doseženo, ko temperatura zraka pade ali se povzpne na približno 20 °C. Prezgodnja ali prepozna setev, pri kateri je zemlja bodisi pretopla bodisi premrzla, kaljenje zatre, zaradi česar je resnično treba poskrbeti, da je trava posejanja takrat, ko za to vladajo idealni pogoji, vsekakor pa mora trata vzkliti pred temperaturnimi spremembami.

Glede na to, da je trava vidna in izpostavljena vsakršnim vremenskim razmeram, je za setev trate najprimernejše obdobje kratkih dni, blagega sonca, tople zemlje ter nočne vlažnosti. V praksi to pomeni, da je setev trate najbolje izvesti v jesenskem ali pomladnem času, s poudarkom na septembru in aprilu, tudi prvi polovici maja. Ker pa se pomladi narava prebuja, takrat poleg trave vznikne obilo plevela, kar zahteva dodatna hranila in gnojila, zato je september za setev trave vendar najprimernejši, saj med drugim zagotavlja odlične razmere za razvoj korenin, ki se tako do poletja, ko se temperature lahko povzpnejo izredno visoko, že povsem oprimejo zemlje.

Priprava tal

Da bi trata razvila kar se da gost koreninski sistem, mora zemlja biti prezračena, zato se priporoča prekop celotne površine, iz katere se odstranijo stare korenine, divje trave, plevela in večji kamni. Vse to je treba storiti nekaj dni pred setvijo trate, saj si mora zemlja, ki odločilno vpliva na rast trave, pred setvijo nekoliko odpočiti. Je pa celoten prostor, toliko bolj, če je zemlja zbita in je bila prepredena z več motečimi elementi, pred setvijo dobro vnovič prekopati in mu po potrebi dodati hranila.

💡  Nasvet. 💡 → Ilovnata tla je pred setvijo trate priporočljivo obogatiti s kremenčevim peskom. → Peščena ali kamnita tla je pred setvijo trate priporočljivo obogatiti s substraktom in šoto. → S humusom osiromašena tla (za primer zaradi nedavnega izvajanja gradbenih del) je pred setvijo trate priporočljivo obogatiti z izdatnim nanosom zemlje v višini 15 cm ali zemljo iz izkopa pomešati z dodano zemljo v razmerju 1:2.

V kolikor je površina po prekopu (ali na splošno) premehka, se zemljo povalja, a ne z orodjem, težjim od 20 kg, nakar se seme enakomerno porazdeli po bodoči zelenici, vključujoč robove in kote. Pri tem je treba paziti, da seme ni pregosto, ker zgoščene rastline zavirajo rast okoliških, z namenom omogočanja stika semena z zemljo v času kaljenja pa se po setvi trate zemljo ponovno povalja. Na ta način se doseže prekritje semena s tanko kopreno (debeline od 3 do 5 mm), kar ima vlogo zaščite pred vetrom, pticami in drugimi dejavniki, ki seme lahko odstranijo s površine. Sledita zalivanje, lahko tudi ob pomoči namakalnega sistema, in čakanje na kalitev, ki jo je možno pospešiti z uporabo gnojila pred ali po setvi. Za to sta denimo posebej primerna jesensko gnojilo za trato in tekoče gnojilo za trato.

Po setvi trate

Prve tri tedne po setvi trate je najpomembnejše redno zalivanje celotne površine, pri čemer je bistveno izogniti se zastajanju vode (lužam), pa tudi pretirani izsušenosti tal. Nedvomno ustrezna vlažnost zemlje v največji meri odredi trpežnost rastlin in uspešnost kaljenja trave, ki je na prvo košnjo pripravljena, ko doseže višino 10 cm. Takrat se odreže polovica njene dolžine (5 cm), in sicer s kosilnico s kar najbolj ostrim nožem, postopek pa se ponavlja vsak teden, ker se s tem trava gosti ter se obenem preprečuje rast plevela.

Ko gre za jesensko setev trate, je površino pomladi zaželeno v celoti vertikulirati, da bi se izločila odmrla trava, po potrebi (za gosto, zdravo rast brez plevela) pa trato tudi redno gnojiti, saj gostejši koreninski sistem zavzame prostor, zaradi česar na tem ne morejo vzkliti drugi, potencialno patogeni organizmi.

💡 Nasvet. 💡 Po prvi košnji trave je trato, če se pokaže, da so semena na posameznih delih površine po setvi trate odmrla, možno dosaditi, za oba postopka pa je priporočljivo izbrati kakovostna semena, ki rast spodbujajo v širino, manj v višino. Poleg tega je dobro površino redno gnojiti. → Jesensko gnojilo za trato vsebuje kalij, ki krepi celične stene trave, in dušik, ki se sprosti šele pomladi, ko trava potrebuje dodatna hranila za rast ter razvoj. Gnojilo odlikuje dolgotrajno delovanje in je posebej primerno za jesensko pognojevanje trate, saj dviguje odpornost pred boleznimi ter preprečuje rast plevela in mahu. Priporoča se za uporabo na prostem od septembra do novembra, pri čemer se enakomerno raztrosi po površini dan ali dva po košnji. → Tekoče gnojilo za trato vsebuje dušik, ki spodbuja hitro, močno rast (rezultati gnojenja so zato vidni že po treh dneh), kalij, ki zvišuje odpornost trave na mraz in sušo, ter železo, ki prispeva k nasičeno zelenem videzu trave. Gnojilo ob tem zavira rast mahu in plevela ter je primerno za uporabo na prostem vse od marca do oktobra, ga je pa potrebno mešati z vodo (na 200 ml gnojila se doda 5 l vode).

Nadaljnja skrb za zelenico sestoji odzalivanja, gnojenjain košnje, na kar vpliva tako vlažnost zemlje kot osončenost travne zaplate, pa tudi gostota trave, odrejena že v času setve trate. Slednja namreč po opozorilih zaposlenih v podjetju Metrob, usmerjenem v iskanje učinkovitih in zanesljivih rešitev po vzoru naravnih zakonitosti, ki jim v primerjavi s hitrim ter kratkoročnim doseganjem enostranskih rezultatov dajejo veliko prednost, določa in bujnost in gostoto in zelenost trave, zaradi česar setvi velja nameniti zahtevano pozornost ter se o njej primerno poučiti še pred samo setvijo trate.

Naročnik oglasa: Metrob d.o.o.