Dr. Martin Ocepek: “Invencije premalokrat prestopijo prag komercializacije in napredujejo v inovacije”

SRIP Krožno gospodarstvo že drugo leto zapored izbira najboljše inventivne rešitve s področja krožnega gospodarstva. Namen razpisa je spodbujati razvoj invencij ter posameznikom, podjetjem in raziskovalnim agencijam, ki svoje invencije pripravijo na razpis, omogočiti boljšo prepoznavnost in priznanje za prebojne ideje. Prijavljene invencije preverja in ocenjuje Komisija za inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva, ki jo sestavljajo strokovnjaki z različnih področji.

Komisiji je na prvem razpisu za leto 2022 predsedoval dr. Martin Ocepek, direktor razvoja Umetne smole v podjetju Helios TBLUS. Z njim smo se pogovarjali o pomenu invencij za razvoj slovenskega gospodarstva, delovanju Heliosa na področju invencij in raziskav, delu strokovne komisije in poteku razpisa za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva, ki ga je SRIP Krožno gospodarstvo razpisal tudi za leto 2023.

Preteklo leto ste predsedovali strokovni komisiji, ki je v okviru razpisa za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva ocenjevala vse prijavljene inventivne rešitve. Kako bi ocenili potencial prijavljenih inventivnih rešitev za prehod v inovacije v praksi?

Kljub temu, da je šlo za premierni tovrstni razpis, me veseli, da smo imeli v komisiji zahtevno delo izbrati res najboljše. Kot vemo, se morajo invencije še dokazati na trgu, da postanejo inovacije. Verjamem, da jih bo vsaj nekaj v prihodnosti preseglo zahteve pilotne ravni tega razpisa, podeljene nagrade pa, da bodo katalizirale ta prehod.

Kaj vse ste pri prijavljenih inventivnih rešitvah ocenjevali – kateri so tisti parametri, ki invencijo naredijo dobro, kvalitetno in s potencialom?

Poleg fundamentalnega koncepta in inovativnosti samih invencij smo ocenjevali tudi njihovo (potencialno) razsežnost. Generičnih pravil, da je invencija zanimiva za trg, seveda ni. Mora biti lansirana v pravem času in kraju, da preko širšega kroga uporabnikov doseže stroškovno učinkovitost. Prepoznavanje tako zrelih inovacij sledi kasneje, tudi npr. preko Priznanj za inovacije, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije.

Bi morda lahko potegnili kakšne vzporednice med prijavljenimi inventivnimi rešitvami na lanski razpis? Kaj bi je bilo skupnega?

Vse prijavljene invencije so jasno izkazovale koncept krožnega gospodarstva, tukaj ni bilo dilem. Vse so se nanašale na predelavo materialov, pri čemer so po osnovnem konceptu prevladovale kemijske nad fizikalnimi operacijami. Približno ¾ se je osredotočalo na sekundarno uporabo zavrženih oz. odsluženih snovi. Preostala četrtina pa se je konceptualno nanašala na uporabo trajnostnih virov kot alternative uveljavljenim naftnim derivatom.

Ali menite, da je v slovenskem gospodarskem in raziskovalnem prostoru dovolj prostora in spodbude za tovrstna inventivna prizadevanja na področju krožnega gospodarstva?

Konceptualno gledano je krožno gospodarstvo prisotno že od nekdaj. Ampak vse do nekaj let nazaj je bilo edino in glavno vodilo ekonomski prihranek. Šele v zadnjih letih prihaja (predvsem zaradi klimatskih sprememb) v ospredje filozofija trajnostnega pristopa. Bistvena razlika je v tem, da je interes po uvajanju krožnih pristopov tudi tam, kjer zadaj ni direktnega prihranka v denarju/stroških, ampak v znižanju negativnih vplivov na okolje. Kljub velikemu napredku je prostora za napredek še veliko. Menim, da imamo v Sloveniji po eni strani precej invencij na področju krožnega gospodarstva, po drugi strani pa premalo teh invencij napreduje na stopnjo inovacij, se pravi do dejanske komercializacije. Za to vidim dva glavna razloga. Prvič, v podjetjih se v veliki meri posvečamo operativnih nalogam, ki so seveda nujno potrebne za kratkoročno uspešnost podjetij, a velikokrat zmanjka resursov za inovativne rešitve za ‘pojutrišnjem’. Drugič, kazalniki uspešnosti raziskovalcev na inštitutih in univerzah so mnogo preveč odvisni zgolj od znanstvenih publikacij. Za naslovitev odprave omenjenih omejitev bi si želel več direktnih sredstev za podporo raziskovalnih skupin v podjetjih, pri čemer je zadeve potrebno birokratsko razbremeniti. Na drugi strani pa prevetritev akademskih kazalnikov, predvsem pri aplikativnih raziskavah.

Kako pa inventivne rešitve razvijate v podjetju HELIOS TBLUS?

V grobem bi rekel, da naša razvojna filozofija temelji na dejstvu, da ima raziskovalec v povprečju možnost nameniti vsaj 10 % delovnega časa za ‘nore’ ideje. Če se na koncu le majhen del teh idej prelevi v tržno inovacijo, smo dosegli bistvo. Seveda tudi pri nas ni vse idealno in moramo prioritetno reševati dnevno operativo. Stvari sicer niso črno-bele, velikokrat se namreč zgodi, da med reševanjem operativnih težav pridemo do inovativnih idej. Načelno bi naš sektor premazov in kompozitov uvrstil kot relativno konservativnega, tako kot marsikje gre pri razvoju praviloma bolj za evolucijo kot revolucijo.  S tem ni nič  narobe, včasih je potrebno zgolj identificirati neko preteklo invencijo/inovacijo za naslovitev sodobnih trendov. Npr. uporaba biološko osnovanih surovin iz preteklosti v kombinaciji z novimi znanji, s katerimi izboljšamo inherentne lastnosti/pomanjkljivosti.

Se v Heliosu na področju inventivnih rešitev – bodisi s področja krožnega gospodarstva ali širše – povezujete tudi z drugimi deležniki in podjetji?

Absolutno menim, da je prav povezovanje ključno pri uspešni implementaciji trajnostnih in krožnih procesov. Sodelujemo s številnimi razvojno-raziskovalnimi javnimi in zasebnimi institucijami. Tako v Sloveniji kot tujini. Med drugim velja izpostaviti dobro sodelovanje s Kemijskim Inštitutom, na mednarodnem nivoju pa imamo projekte z renomiranimi Evropskimi instituti, kot sta Fraunhofer (Nemčija) in Sintef (Norveška). V primeru iskanja specifičnih kompetenc gremo tudi dlje. Lansko leto smo poslali enega izmed naših doktorskih študentov na 4-mesečno usposabljanje na Univerzo Queens v Kanadi. V kontaktih smo tudi z Univerzo v Akronu, Ohio, ZDA.

Kot del multinacionalnega podjetja strmimo k lansiranju inovativnih idej preko izdelkov na globalni trg. Pri tem je pomembno, da smo tesno povezani tako z našimi dobavitelji kot strankami. Vseskozi iščemo in smo odprti za tako imenovano ‘industrijsko simbiozo’. Pri vstopu v raziskovalne projektne konzorcije se venomer zavzemamo za čim večjo prisotnost inovativnih podjetij.

Katera področja (sektorji in industrije) po vašem mnenju potrebujejo največ inventivnih rešitev in posledično inovacij v praksi, da bi lahko prešla na krožno gospodarstvo? Kako je prehod v zeleno in krožno gospodarstvo prisoten v vaši industriji?

Če izvzamemo specifičen energijski sektor in se osredotočimo na področje materialov, bi morali po mojem mnenju biti v fokusu krožni pristopi za izdelke za kratkotrajno oz. enkratno uporabo (npr. embalaža). To je seveda široko področje in ne omejeno zgolj na primarni material (npr. plastika, kovina), ampak tudi na vse pomožne (npr. etikete, zaščitne premaze, tiskarske barve). Ob tem je potrebno preračunati tudi vplive energijske bilance, odpada in navsezadnje preveriti samo kvaliteto.

V naši branži premazov in kompozitov je gonilna sila razvoja trajnost kot celota. Delamo na tem, da uporabimo surovine z nižjim ogljičnim odtisom (in ostalimi LCA parametri) in ob tem vsaj zadržimo kvaliteto. To je zelo pomembno, saj je npr. pri izdelkih z več desetletno uporabo, npr. kvaliteta korozijske zaščite tisto, kar podaljšuje življenjsko dobo materiala. Potrebno je gledati celotno sliko, izdelek kot celoto in njegov življenjski cikel. Zaradi kompleksnosti je to velikokrat težko, saj se enaki polizdelki lahko vgrajujejo v povsem različne izdelke. Zato je smiselno, da vsak deležnik v verigi podaja okoljske parametre na njegovem izhodu (cradle-to gate). Tako ima končni proizvajalec izdelka kredibilne podatke za izračun celotnega trajnostnega odtisa (cradle to grave), vključujoč tudi reciklabilnost.

Na tem mestu se mi zdi smiselno poudariti, da so pomembni majhni (a konstantni!) koraki v smer popolnega krožnega gospodarstva. Tako sam kot v našem podjetju se zavzemamo za postopen prehod, npr. 10% zamenjava z bolj trajnostnimi surovinami na eni strani zmanjšuje kvalitetni riziko, na drugi strani pa znatno razredči večje stroške, ki so praviloma povezani z uvedbo novih (trajnostnih) tehnologij. Z omenjeno postopnostjo si gradimo znanje in gradimo ekonomijo obsega, da lahko v naslednjih fazah povečujemo trajnostne deleže in še vedno dosegamo kvaliteto ter sprejemljivo stroškovno učinkovitost.

Ali lahko napredne tehnologije, kot so umetna inteligenca in strojno učenje, pripomorejo k optimizaciji krožnih procesov? Na kakšen način?

Vsekakor so to dobrodošla orodja, ki jih je smiselno (in kritično) uporabiti za pomoč. Predvsem na področju sledljivosti, kjer je bila npr. že večkrat omenjena tehnologija veriženja blokov. Vendarle pa se moramo zavedati, da pri krožnem gospodarstvu v veliki večini govorimo o fizičnih materialih, ki zahtevajo fizikalno-kemijsko obdelavo. Potrebno je kritično oceniti, kje in kdaj je recikliranje smiselno, iz stališča energijske in snovne učinkovitosti. Zato morajo po mojem mnenju biti v fokusu raziskovalcev materialni tokovi, fizična tehnologija separacij in predelave ter ustrezen reden nadzor kakovosti reciklatov.

Kakšen je pomen tovrstnega razpisa, ki ga za spodbujanje razvoja na področju krožnega gospodarstva v Sloveniji pripravlja SRIP Krožno gospodarstvo?

SRIP krožno gospodarstvo in tudi sam razpis sta med drugim naš glas strokovni, industrijski in širši javnosti. Preko podelitev nagrad smo, upam, identificirali najboljše invencije in navdahnili raziskovalce, da osmislijo in nadgradijo svoje raziskave tudi iz krožnega okoljskega stališča.

Ali priporočate (in zakaj) podjetjem, posameznikom in institucijam, ki so v letu 2023 razvili kakršnokoli inventivno rešitev na področju krožnega gospodarstva, da se prijavijo na letošnji razpis? Kaj jim ta razpis prinaša?

Prijava in eventuelna nagrada prinašata dodatno prepoznavnost invencije, kar prinaša več možnosti za uspešno implementacijo na trgu. Zato predvsem priporočam tistim, ki že vidijo svojo rešitev kot prebojno inovacijo, hkrati pa priložnost za neprepričane, da preverijo svojo idejo pri strokovni komisiji in kasneje širši javnosti.

Svoje inventivne rešitve lahko na Razpis za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva za leto 2023 prijavijo tako posamezni raziskovalci kot podjetja in raziskovalne institucije, in sicer vse do 1. marca 2024. Razpisna dokumentacija in prijavnica sta dostopni na tej povezavi: https://srip-krozno-gospodarstvo.si/razpis-za-inventivne-resitve-na-podrocju-kroznega-gospodarstva-za-leto-2023/

Razpis tudi letos podpirata Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Projekt je delno financiran s strani Evropske unije, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja pa se v okviru Prednostne naložbe »Inovacijska družba znanja» in specifičnega cilja RSO1.1 »Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij«.

Avtor: SRIP – Krožno gospodarstvo; Foto: SRIP – Krožno gospodarstvo