Zaradi blatne zgodbe v Študi zavrelo

Vse kaže, da je južni del občine Domžale postal pravi magnet, da bi na tamkajšnjih zemljiščih nekateri investitorji opravljali dejavnosti, ki vsepovsod bolj ali manj sprožajo upor lokalne javnosti.

Spomnimo na zgodbo izpred treh let, ko so se skorajda čez noč na enem izmed zemljišč, ki je bilo v lasti podjetja Publikus, d. o. o., pojavile bale z odpadki. Omenjeno podjetje je pred tem to zemljišče kupilo z namenom bodoče izgradnje gospodarske infrastrukture. Ker takrat konkretna investicija še ni bila zasnovana, so lokacijo nameravali koristiti za potrebe začasnega skladiščena bal lahke frakcije. Zaradi novonastalega odlagališča odpadkov so se krajani Štude in Male Loke združili v civilno iniciativo, skupaj z Občino Domžale pa so po inšpekcijskem pregledu Inšpektorata RS za okolje in prostor uspeli zaustaviti nadaljnje skladiščenje bal oziroma odstranitev bal.

Krajani pred tremi leti dobili bitko z balami, očitno pa vojne za zaščito svojega kraja še niso dobili

Če je zgodba izpred treh let v tem času postala že malo oddaljena, pa se je pred časom začela pisati nova zgodba, ki smo jo poimenovali blatna zgodba. Podjetje Publikus, d. o. o., na omenjenem zemljišču po odstranitvi bal v nadaljevanju ni realiziralo svojih načrtov z izgradnjo gospodarske infrastrukture, zato so zemljišče ponudili v prodajo. Le-to je kupilo podjetje Šuštar Trans, d. o. o., ki je poleg tega zemljišča od zasebnikov kupilo še dve okoliški zemljišči. Ponudbe za prodajo zemljišča so bile med 4. 1. in 4. 2. 2021 objavljene na oglasni deski Upravne enote Domžale in enotnem državnem portalu E-uprava.

V Študi bi izvajali program predelovanja odpadnih zemljin in blata

Po naših informacijah naj bi podjetje Šuštar Trans, d. o. o., na teh zemljiščih izvajalo program predelovanja odpadnih zemljin in blata. To nam je potrdila tudi predsednica Krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale Vera Banko, ki nam je povedala, da jih je lastnik omenjenega podjetja lani poleti seznanil o svoji nameri glede programa za predelovanja odpadnih zemljin in blata na zemljišču v Študi. Omenjeno namero pa jim je predstavil tudi na seji sveta krajevne skupnosti. Lastnika podjetja je svet krajevne skupnosti z dopisom dne, 14. julija 2020 obvestil, da ne podpirajo njegovega prizadevanja glede programa za predelovanje odpadnih zemljin in blata. Kot prvi razlog so navedli, da je to zemljišče vodovarstveno in kmetijsko območje, zato menijo, da ne morejo več dovoliti nobenega zastrupljanja vode, zemlje in zraka, kjer živijo njihovi krajani. Kot drugi razlog pa so navedli, da tudi dovoz na to območje ni urejen, saj je lokalna cesta prekomerno obremenjena že zdaj.

Že zdaj je obstoječa prometna infrastruktura preobremenjena

»Kar se tiče prodaje zemljišč, mi s tem nimamo nič. Imamo pa izredno veliko glede same dejavnosti, ki naj bi se izvajala tam, kjer praktično ni nobene ustrezne infrastrukture. Po njihovih načrtih naj bi tam predelovali odpadne zemljine in komunalne mulje iz čistilnih naprav, kar je nedopustno. Študije govorijo, da je takšno blato kontaminirano, saj je v njem veliko kovin, zato je takšno blato izključno za monosežig. Ker smo v času epidemije, se v blatu nahaja tudi koronavirus, zato mora takšno blato v monosežig in ne kam drugam,« poudari Vera Banko, ki nam v nadaljevanju predstavi tudi samo problematiko lokalne ceste Študa–Bišče, ki je že zdaj prekomerno obremenjena. S takšno dejavnostjo pa bi se tovorni promet na tej cesti še povečal, saj naj bi odpadne zemljine in blato na predelovanje v Študo vozili iz čistilnih naprav iz vse Slovenije: »Prometno ni dopustno, da se takšna dejavnost brez ustrezne infrastrukture izvaja na tistem območju. Še več prometa ne moremo več prenesti, zaradi tega bomo uporabili vse oblike protesta, tudi državljansko nepokorščino, če bo potrebno.«

Na vodovarstvenem in kmetijskem zemljišču ne morejo dovoliti takšne dejavnosti

Kot smo uspeli izvedeti, je bodoči investitor že zaprosil za gradbeno dovoljenje, vendar ga Upravna enota Domžale še ni izdala. Da je za takšno dejavnost na tistem območju neustrezna infrastruktura, je krajevna skupnost seznanila tudi upravno enoto. »Mi verjamemo investitorju, da bi rad delal, vendar mora biti za to ustrezna infrastruktura, kjer je pa zdaj ni. Poleg tega pa ne moremo dovoliti, da se na vodovarstvenem in kmetijskem zemljišču izvajajo takšne in podobne dejavnosti, ki bodo obenem še občutno povečale tovorni promet,« pojasni Vera Banko.

Investitor na Občino Domžale vložil vlogo za pridobitev projektnih in drugih pogojev za novogradnjo objekta

Investitor Šuštar Trans, d. o. o., oziroma njegov pooblaščenec KETERA, d. o. o., je na Občino Domžale vložil vlogo za pridobitev projektnih in drugih pogojev za novogradnjo objekta, ekološkega centra za predelavo komunalnega mulja. Na Občini Domžale so nam v zvezi z namero investitorja in vlogo za pridobitev projektih in drugih pogojev za novogradnjo objekta povedali, da je 25. januarja 2021 Občina Domžale investitorja pozvala naj svojo vlogo, v roku 30 dni dopolni s pojasnili:

• Kako bo vplival promet tovornih vozil na prometne obremenitve lokalne ceste Domžale–Bišče, Domžale–Ihan in Zaboršt–Ihan?
• Dokumentom, ki izkazuje, ali je investitor na pristojno agencijo vložil vlogo za izvedbo predhodnega postopka ali presoje vplivov na okolje za predvideni poseg ter
• Pojasnilom, ali gre v tehničnem poročilu za napačno navedbo lokacije predvidene gradnje.

Agencija RS za prostor od investitorja ni prejela zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg

Občina Domžale je na Agencijo Republike Slovenije za prostor posredovala zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja, ali je investitor na agencijo vložil vlogo za izvedbo predhodnega postopka ali presoje vplivov na okolje za kompostarno v Študi. »Poleg tega je Občina Domžale kot pristojna občinska lokalna skupnost in lastnica nepremičnin na območju, na katerem bo nameravani poseg povzročal obremenitve okolja, ki bi lahko vplivale na zdravje in premoženje ljudi, podala na agencijo tudi zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki pa jo je agencija 2. februarja 2021 s sklepom zavrgla, saj s strani investitorja ni prejela zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg – izgradnjo kompostarne oziroma ekološkega centra za predelavo odpadnega mulja, na podlagi katere bi se začel postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg,« so nam povedali na Občini Domžale in še dodali, da ves čas sodelujejo tudi s Krajevno skupnostjo Simona Jenka.

Krajevna skupnost Simona Jenka podpira prizadevanja CČN Domžale – Kamnik za izgradnjo sušilnice

Vera Banko nam je še povedala, da je svet Krajevne skupnosti Simona Jenka podprl prizadevanja Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik k nadgradnji procesa sušenja blata (sušilnica) na lokaciji CČN. V letu 2019 se je v Sloveniji pomembno spremenilo stanje na področju oddaje blata iz čistilnih naprav, cene za prevzem blata pa so se drastično povečale. Sosednje države so zaprle svoje meje za prevzem tujega blata za kompostiranje ali pripravo mešanic, poleg tega tudi v zahodni Evropi ni več zadosti razpoložljivih kapacitet za prevzem mulja v sežig oziroma so cene zelo visoke. Novo stanje je v Sloveniji pripeljalo do tega, da so se cene za oddajo blata povečale za trikrat, kar pomeni pomembno povečanje stroškov na letnem nivoju. Na podlagi pridobljenih informacij iz razvitega sveta in tudi Slovenije so v CČN ocenili, da je prava in dolgoročno vzdržna rešitev za CČN sušenje in nadaljnji sežig blata. Sušenje blata se uporablja z namenom zmanjšanja volumna blata in nadaljnje termične obdelave npr. v napravi za monosežig. Na CČN DK bi se s sušenjem količina blata zmanjšala iz približno 5000 ton na približno 1500 ton/leto. »Mi podpiramo stroko, ki jo CČN Domžale – Kamnik ima, zato tudi podpiramo njihovo prizadevanje za izgradnjo sušilnice. Blato mora iti v monosežig in ne v predelavo,« je poudarila Vera Banko.

O nameri povprašali investitorja, odgovorov nismo prejeli

Seveda smo želeli slišati še drugo plat zgodbe, zato smo o načrtih na tem zemljišču povprašali tudi investitorja, podjetje Šuštar Trans, d. o. o., vendar odgovorov na naša vprašanja žal nismo prejeli. Zanimalo nas je, kakšno dejavnost in v kakšnem obsegu jo bodo izvajali v Študi, kakšne produkte bodo pridobivali, če v podjetju že izvajajo takšno dejavnost ter, če so seznanjeni s stališčem in sklepom Krajevne skupnosti Simona Jenka, ki nasprotuje takšni dejavnosti na teh zemljiščih, predvsem z vidika, ker gre tam za vodovarstveno in kmetijsko območje in pa, da je neustrezna obstoječa prometna infrastruktura, ki je že zdaj preobremenjena. Poleg tega smo želeli izvedeti tudi, kakšen je njihov odgovor glede stališča krajevne skupnosti oziroma krajanov.

Izvajali bodo aerobno predelovanje komunalnega blata

Pri ogledu spletne strani Šuštar Trans, d. o. o., nismo zasledili, da bi se to podjetje ukvarjalo s predelavo komunalnih muljev. Je pa navedeno, da gre za družinsko podjetje, ki se ukvarja s prevozništvom, težko gradbeno mehanizacijo, zimsko službo, betonarno in separacijo. Več o samem projektu in dejavnosti, ki naj bi se izvajala na tem zemljišču, je bila minule dni članom Krajevne skupnosti Simona Jenka predstavljeno s strani projektanta, ki je zbranim povedal, da je prišlo do poslovne pobude, da bi se izvajalo aerobno predelovanje komunalnega blata. Komunalni odpadek se bo po besedah projektanta predeloval po tehnologiji, ki predvideva stabilizacijo – toplotno in biološko stabilizacijo komunalnega blata, nato pa se s te lokacije odpelje naprej. S tem namenom je zasnovan enostaven objekt v velikosti slabih 200 metrov dolžine, ki pa je v celoti zaprt, v njem pa se bo izvajal celoten proces. Trenutno so v fazi pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za postavitev takšnega objekta.

Več o načrtovanem projektu, ki ga je svetnikom predstavil projektant, si lahko ogledate v videu:

V Študi nočejo svinjarije, ki bi jo tja vozili iz vse Slovenije

Blatna zgodba v Študi se po vsej verjetnosti ne bo zaključila prav kmalu, saj bo na eni strani okopa stal investitor z namero in ekonomsko računico, na drugi strani pa krajani za zaščito kvalitete življenja v kraju. Naša sogovornica nam je še povedala, da imajo v Študi Centralno čistilno napravo Domžale – Kamnik, ki je bila v zadnjih letih modernizirana, prav tako z njo upravljajo strokovnjaki. »To je več kot dovolj. V Študi nočemo dodatnega blata ali pa po domače rečeno svinjarije, ki naj bi jo tja vozili iz vse Slovenije. Nameravani poseg bo povzročal obremenitve okolja, ki bi lahko vplivale na zdravje in premoženje ljudi,« je še poudarila Vera Banko.

Avtor: Miha Ulčar; Foto, video: Miro Pivar