Vsak dan zavržemo na tone užitne hrane

Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila 29. september za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga letos obeležujemo tretjič. Število ljudi, ki se spoprijemajo z lakoto, iz leta v leto raste, hkrati pa vsak dan izgubimo oziroma zavržemo na tone užitne hrane, zato je nujno pristopiti k reševanje problematike. Po podatkih Statističnega urada vsak Slovenec na leto v povprečju zavrže približno 68 kg hrane. Tudi ti odpadki močno obremenjujejo okolje, hkrati pa se z zavrženo hrano dela neizmerljiva škoda naravi. Čeprav so ukrepi nujni na sistemski ravni, pa tudi vsak posameznik s svojim odnosom do hrane in ravnanjem lahko pripomore k zmanjšanju količine zavržene hrane.

Zmanjšajmo količino odpadne hrane v gospodinjstvu

Tudi v komunalnih podjetjih opažamo, da v zabojnikih za odpadke pristane kar nekaj užitne hrane, zato v nadaljevanju navajamo nekaj preprostih korakov, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju količine odpadne hrane v gospodinjstvu.

1. Načrtujmo svoj jedilnik. Vnaprej pripravimo seznam jedi, ki jih bomo jedli v prihajajočem tednu. Preverimo, katere sestavine za pripravo obrokov že imamo doma in pripravimo seznam živil, ki jih še potrebujemo.

2. Načrtujmo svoje nakupe. Na podlagi tedenskega jedilnika pripravimo nakupovalni seznam stvari, ki jih še potrebujemo. Kupujmo nepakirano sadje in zelenjavo, saj lahko tako kupimo ravno toliko, kolikor potrebujemo.

3. Izogibajmo se impulzivnim nakupom. Nakupovalni seznam imejmo vedno pri roki in se skušajmo izogibati impulzivnim nakupom. Če opazimo živilo, ki je v akciji, pomislimo, če izdelek resnično potrebujemo. Živil, ki se hitro pokvarijo, ne kupujmo na zalogo.

4. Pred nakupom preverimo roke uporabe. Če živila ne potrebujemo takoj, izberimo raje živilo z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupimo, ko ga bomo res potrebovali. Pozorni bodimo na datume na nalepkah: »uporabno do« pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr. meso in ribe); »uporabno najmanj do«  pa označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Takšni živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki.

5. Poskrbimo za pravilno shranjevanje živil. Prostori, kjer živila shranjujemo, morajo biti vedno čisti, hladni in suhi. Ostanke hrane ali živil vedno pokrijmo ali dobro zavijmo.

6. Vzpostavimo red v hladilniku. Novo kupljene izdelke postavimo zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestimo spredaj. S pravilnim zlaganjem nam hrane bomo prej opazili rok uporabe na embalaži in tako zavrgli manj pretečene hrane.

7. Ostanke hrane uporabimo pri pripravi novih jedi. Z ostanki hrane lahko z malo domišljije pripravimo odlične jedi. Iz ostankov sadja lahko pripravimo okusne smoothije, z ostanki zelenjave pa odlične enolončnice. Kakšen dan star kruh lahko popečemo v opekaču, ga uporabimo za kruhove cmoke ali posušimo za drobtine, testenine in riž pa lahko uporabimo za solate. Kulinarični portali sedaj ponujajo že veliko idej, kako porabiti ostanke hrane, zato naloga zagotovo ne bo pretežka.

8. Hrano zamrznimo. Odvečne obroke lahko zamrznemo in jih uporabimo takrat, ko nimamo časa, da bi pripravili cel obrok, ali smo preveč utrujeni, da bi kaj skuhali. Enako lahko storimo z večjo količino kruha, mesa ali zelenjave.

Vsak izmed nas povzroča odpadke – potrudimo se, da jih bo čim manj. Okolje nam bo hvaležno.