Vročina na delovnem mestu ni le neprijetna – delodajalci morajo pravočasno ukrepati

Visoke temperature lahko zmanjšajo zbranost in delovno učinkovitost, povečajo nevarnost nezgod ter resno ogrozijo zdravje zaposlenih. Obrtna zbornica Domžale zato opozarja, da morajo delodajalci že pred nastopom najhujše vročine poskrbeti za varne delovne razmere. Posebna pozornost je potrebna pri fizično zahtevnem delu in delu na prostem.

Vročina mora biti vključena v izjavo o varnosti z oceno tveganja. Delodajalec mora v sodelovanju z izvajalcem medicine dela določiti ustrezne organizacijske, tehnične in druge ukrepe.

Temperatura zraka v delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so prostori, kjer so višje temperature posledica tehnološkega procesa. Med možnimi ukrepi so učinkovitejše prezračevanje, klimatizacija, senčenje prostorov, prerazporeditev delovnega časa in zmanjšanje intenzivnosti fizično zahtevnih opravil.

Zaposlenim je treba zagotoviti dovolj brezalkoholnih napitkov ter pogostejše oziroma daljše odmore. Zahtevnejša opravila je priporočljivo prestaviti v hladnejši del dneva, če varnega dela ni mogoče zagotoviti, pa je treba delo začasno prekiniti.

Dodatni ukrepi pri delu na prostem

Ko temperatura zraka pri delu na prostem preseže 30 stopinj Celzija, mora delodajalec zagotoviti:

• najmanj 15 minut odmora na vsaki dve do tri ure dela,
• brezplačne brezalkoholne napitke,
• možnost umika v senco ali drug primeren prostor,
• ustrezno zaščito pred neposrednim sončnim sevanjem.

Zaposleni morajo biti seznanjeni tudi z znaki vročinske izčrpanosti in vročinskega udara. Mednje sodijo glavobol, slabost, omotica, šibkost, zmedenost in močno povišana telesna temperatura. Ob pojavu težav je treba delo takoj prekiniti in ustrezno ukrepati.

Vročina na delovnem mestu ni zgolj vprašanje počutja, temveč pomembno tveganje za varnost in zdravje. Zato delodajalci z ukrepi ne smejo čakati na najvišje temperature, temveč jih morajo načrtovati in uvesti pravočasno.

Vir: Obrtna zbornica Domžale