Suša vse bolj prizadene slovensko kmetijstvo, posledice bi lahko občutili tudi potrošniki

Dolgotrajna suša in visoke temperature povzročajo vse več težav slovenskemu kmetijstvu. Manjši pridelek ne pomeni težav le za kmete, temveč tudi za živilsko industrijo, ki bo morala del domačih surovin nadomestiti z uvozom. Posledice letošnje suše bi se lahko jeseni pokazale tudi v višjih cenah nekaterih živil in drugih kmetijskih proizvodov.

Na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave opozarjajo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po njihovih navedbah suša ne ogroža več zgolj posameznih kmetijskih gospodarstev, temveč vpliva na celotno prehransko verigo.

Predsednik zbornice Janez Rebec poudarja, da ekstremni vremenski pojavi postajajo stalnica, zato bo potrebno hitrejše prilagajanje. Med pomembnimi ukrepi izpostavlja vlaganja v znanje, raziskave in razvoj, gradnjo namakalnih sistemov, prilagojeno obdelavo tal ter uporabo odpornejših sort.

Končne posledice bodo znane jeseni

Kako velika bo škoda zaradi letošnje suše, bo bolj jasno po koncu glavnega dela kmetijske sezone, ko bodo znane dejanske količine pridelkov. Takrat bi se lahko pokazali tudi cenovni odkloni pri posameznih kmetijskih surovinah.

Na cene sicer ne bo vplivala samo domača pridelava. Pomembne bodo tudi razmere na svetovnih trgih, količina pridelka v drugih državah in geopolitične razmere.

Manjša domača pridelava pomeni večjo potrebo po uvozu. Slovenska živilska podjetja so tako bolj izpostavljena nihanju svetovnih cen, logističnim težavam in drugim razmeram na mednarodnih trgih. Ob že visokih stroških energije, dela in repromateriala bi lahko dražje surovine pomenile še dodatno obremenitev.

Zbornica zato poziva k čimprejšnji uradni oceni škode zaradi suše in ob izpolnjenih zakonskih pogojih tudi k aktivaciji ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč.

Sadjarji posledice pričakujejo tudi v prihodnjih letih

Razmere so posebej zahtevne v sadjarstvu. Dolgotrajno pomanjkanje vode in visoke temperature lahko poleg letošnjega pridelka prizadenejo tudi sama drevesa, kar lahko vpliva na njihovo rodnost v prihodnjih sezonah.

Predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS Mohor Holešek opozarja, da se bodo posledice pokazale v manjših količinah in slabši kakovosti sadja ter tudi v njegovi slabši skladiščni sposobnosti.

Kot pomembne ukrepe izpostavlja hitrejšo gradnjo namakalnih sistemov in zadrževalnikov vode, sofinanciranje zavarovanj za primer suše, naložbe v zaščitno opremo ter pomoč najbolj prizadetim pridelovalcem.

Med najbolj prizadetimi koruza in travinje

Suša močno vpliva tudi na poljedelstvo. Predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS Dejan Pernat opozarja predvsem na prizadetost koruze in travinja, namenjenega pridelavi krme.

Končni obseg škode bo mogoče oceniti po žetvi, vendar je že zdaj jasno, da bodo pridelki na številnih območjih manjši od pričakovanih.

Težavo predstavlja tudi dejstvo, da se s sušo ne spopada le Slovenija. Prizadete so tudi nekatere pomembne pridelovalke koruze in krme v regiji, med drugim Madžarska in Srbija. Zaradi tega bi se lahko povečali stroški krme, kar bi posledično vplivalo tudi na živinorejo.

Suša povzroča težave tudi vinogradnikom

Vinogradniki se letos poleg visokih temperatur in pomanjkanja vode soočajo še s posledicami toče ter širjenjem zlate trsne rumenice.

Predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri GZS Gorazd Bedenčič opozarja, da manjši pridelek ob nespremenjenih stroških pridelave lahko prinese tudi višje cene vina. Obenem opozarja na nevarnost širjenja zlate trsne rumenice, zaradi katere bi lahko brez ustreznih ukrepov v prihodnjih letih izgubili več sto hektarjev vinogradov.

Potrebni dolgoročni ukrepi

Pri GZS poudarjajo, da zgolj pomoč po nastanku škode ne bo zadostovala. Slovenija bi po njihovem mnenju potrebovala dolgoročen sistem prilagajanja na vse pogostejše suše in druge vremenske ekstreme.

Med ključnimi rešitvami omenjajo širitev namakalnih sistemov, gradnjo vodnih zadrževalnikov, učinkovitejše upravljanje vode, razvoj odpornejših sort in prilagojenih tehnologij ter dostopnejša zavarovanja za primer suše.

Zbornica predlaga tudi subvencioniranje zavarovalnih premij za tveganje suše na področjih, kjer te trenutno niso subvencionirane, med drugim pri trajnih nasadih, kot so sadovnjaki in vinogradi, ter pri travinju.

Kako močno bo letošnja suša vplivala na slovensko pridelavo in posledično na cene hrane, bo tako bolj jasno jeseni. Že zdaj pa je očitno, da dolgotrajna vročina in pomanjkanje padavin predstavljata vse večji izziv za domačo pridelavo hrane.

Vir: 24ur.com