Prevara kapitala: Do sprememb Zakona o vodah po poti nedavne Uredbe o odpadkih

Menimo, da je kapital v iskanju alternativnih rešitev tako v primeru predelave odpadkov v Moravčah kot v primeru sosežiga odpadkov v Anhovem našel pot v upogljivi zakonodaji. Kapital je tako uspel v moravškem primeru doseči sklenjen krog navidezne predelave, ki se v Sloveniji oglašuje kot krožno gospodarstvo, a gre po našem prepričanju dejansko le za legalizacijo s predpisi EU prepovedanega nelegalnega odlaganja odpadkov. V razvpitem primeru Salonita Anhovo se pridružujemo ugotovitvam Eko kroga, civilne iniciative Danes in društva Eko Anhovo in dolina Soče, da se skuša z zakonodajnimi spremembami Zakona o vodah legalizirati nelegitimno pridobljeno okoljevarstveno dovoljene za sosežig, ki je bilo pridobljeno na račun varne oskrbe s pitno vodo. Prav tako se z njimi omogoča pristojnemu ministrstvu (MOP) ugoditi interesu kapitala, da na vodovarstvenem območju gradi objekte in naprave, namenjene proizvodnji ali odlaganju tudi nevarnih snovi.

Menimo, da je v obeh omenjenih primerih to ravnanje oblasti nedopustno, saj se s takšno novo zakonsko rešitvijo v okoljski zakonodaji ukinjajo okoljske varovalke in z njimi minimalni standardi. Odločanje o vplivih iz odpadkov pridobljenih proizvodov na tla, vode in zrak se na ta način prenaša na gospodarstvo oz. na od njega odvisne in financirane organizacije. Obstoječa ureditev varstva pitne vode je bila sprejeta z namenom varovanja kvantitete in kvalitete virov pitne vode. S predlaganimi zakonodajnimi spremembami bi se standard varovanja voda bistveno poslabšal, v primeru nesreč pa bi bila z njimi lahko ogrožena celo ustavna pravica do pitne vode.

Bojimo se, da bodo odločevalci ponovno spremenili zakon po meri kapitala v škodo okolja zlasti zato, ker se je s hitrim sprejemanjem skušalo zaobiti pozornost javnosti. Pričakujemo, da se predlagane spremembe zavrnejo in da se zagotovi višja stopnja transparentnosti pri postopku sprejemanja tako občutljive zakonodaje tudi z vzpostavitvijo jasne zakonodajne sledi.

Le zakonodajna sled bi razkrila vse politične in lobistične subjekte, ki so aktivni ob sprejemanju in spominjanju pravnega akta. Spisek imen lobistov ter organizacij, katerih interese zastopajo v postopkih, in seznam vseh deležnikov procesa spreminjanja oz. sprejemanja normativnega pravnega akta je potrebno opremiti z vsemi informacijami o stališčih in informacijami, s katerimi so razpolagali vsi vpleteni odločevalci, ki so jih posamezni lobisti vnašali v postopek priprave in sprejemanja pravnega akta. Le na ta način se bomo državljanke in državljani lahko seznanili s politično-gospodarskimi spregami in posamezniki, ki »zagotavljajo« varovanje okolja s figo v žepu.

Društvo Ljudska iniciativa Moravče