Ko se medvrstniško nasilje preseli na splet: otroci potrebujejo podporo tudi v digitalnem svetu

Medvrstniško nasilje se danes vse pogosteje nadaljuje tudi v digitalnem okolju. Žaljiva sporočila, izključevanje, širjenje fotografij in posnetkov ter druge oblike spletnega nadlegovanja lahko otroka spremljajo tudi zunaj šolskih prostorov, zato so pravočasno prepoznavanje težav, preventiva in ustrezen odziv odraslih ključnega pomena.

Kako spletno nasilje pravočasno prepoznati, kako zaščititi otroke in mladostnike ter s kakšnim znanjem in orodji opremiti šole, so bila osrednja vprašanja strokovne konference Na varni strani zaslona, ki je potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Konferenco so pripravili v okviru projekta Spletne brihte, ki ga izvajata A1 Slovenija in Digital School Slovenija.

Strokovnjaki s področij psihologije, šolstva in varnosti so osvetlili različne vidike spletnega in medvrstniškega nasilja ter opozorili predvsem na pomen preventive in pravočasnega ukrepanja.

Nasilje se s šolskega hodnika seli na zaslone

Spletno nasilje ima številne oblike. Med njimi so žaljenje in poniževanje prek sporočil, širjenje neresničnih informacij, objavljanje fotografij ali posnetkov brez dovoljenja, izključevanje iz spletnih skupin, ustvarjanje lažnih profilov in grožnje.

Posebnost takšnega nasilja je, da se lahko nadaljuje praktično ves čas. Otrok se zato pred njim ne more nujno umakniti niti takrat, ko zapusti šolo in se vrne domov.

Pomembno je, da starši in pedagoški delavci opazijo morebitne spremembe v otrokovem vedenju. Nenadno izogibanje telefonu ali računalniku, strah pred sporočili, umikanje od vrstnikov ali spremembe razpoloženja so lahko razlog za pogovor z otrokom.

Otroci morajo vedeti, na koga se lahko obrnejo

Eden najpomembnejših korakov pri preprečevanju spletnega nasilja je ustvarjanje okolja, v katerem se otrok počuti dovolj varno, da o neprijetni izkušnji spregovori. Pri tem imajo pomembno vlogo tako starši kot učitelji in drugi strokovni delavci.

Otrokom je treba poleg tehničnega znanja približati tudi odgovorno vedenje na spletu. Razumeti morajo pomen varovanja zasebnosti, spoštljive komunikacije in posledic, ki jih lahko imajo spletne objave in sporočila za druge.

Konference se je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je udeležence nagovorila ob odprtju dogodka. V ospredju razprave je bila skupna odgovornost odraslih pri ustvarjanju varnejšega digitalnega okolja za otroke.

Pomembna je preventiva

Strokovnjaki so opozorili, da odzivanje šele takrat, ko nasilje že traja, ni dovolj. Šole potrebujejo jasne postopke, pedagoški delavci ustrezno znanje, otroci pa informacije o tem, kako ravnati, če se sami znajdejo v vlogi žrtve ali opazijo nasilje nad vrstnikom.

Skrb za varnost otrok na spletu tako ni samo vprašanje tehnologije. Pomembni so predvsem pogovor, zaupanje, znanje in pravočasno ukrepanje odraslih.

Vir: A1