Holokavst: Kaj nas uči zgodovina o sovraštvu in strpnosti?
Vsako leto 27. januarja obeležujemo Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ki sovpada z obletnico osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz leta 1945. Letos mineva 80 let od tega dogodka, ki predstavlja eno najtemnejših poglavij v zgodovini človeštva. Auschwitz, simbol neizmernega trpljenja in uničenja, je opomin, kako globoko lahko človeštvo zabrede, ko sovraštvo, nestrpnost in totalitarizem prevladajo.
Slovenija, kot aktivna članica Mednarodne zveze za spomin na holokavst (International Holocaust Remembrance Alliance – IHRA), letos praznuje tudi 25. obletnico obstoja te organizacije. V tem okviru je predstavila svoje drugo periodično poročilo, v katerem so izpostavljene aktivnosti, usmerjene v ozaveščanje o holokavstu in preprečevanje genocida. Vizija IHRA „Svet, ki se spominja holokavsta. Svet brez genocida“ ostaja ključna usmeritev pri vseh teh prizadevanjih.
Tragične številke in osebne zgodbe
Med holokavstom je bilo v taborišču Auschwitz ubitih med 1,1 milijona in 1,5 milijona ljudi, večinoma Judov, pa tudi Romov, političnih zapornikov, homoseksualcev, invalidov in drugih skupin, ki so bile tarča nacističnega režima. Med žrtvami so bili tudi Slovenci – v Auschwitz je bilo odpeljanih 2324 Slovenk in Slovencev, od katerih se jih 1331 nikoli ni vrnilo. Skupno je bilo v različna koncentracijska taborišča deportiranih 58.522 Slovencev, okoli 12.000 jih je tam tudi umrlo.
Te grozljive številke pa so le del zgodbe. Za vsako številko se skriva ime, obraz in neprecenljiva osebna zgodba. Zato je spominjanje na holokavst ključnega pomena za ohranjanje človeškosti in preprečevanje, da bi se tovrstne tragedije kdajkoli ponovile.
Izpolnjevanje obljube „Nikoli več“
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta ni zgolj priložnost za spominjanje, temveč tudi za aktivno prizadevanje, da bi se genocid in druge oblike masovnega nasilja preprečile. Izpolnjevanje obljube „Nikoli več“ ni le moralna dolžnost do žrtev, temveč tudi temelj ohranjanja demokratične družbe, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
V Sloveniji se tega pomena zavedajo tudi šole, ki na ta dan organizirajo številne aktivnosti za ozaveščanje mladih. Mladi se skozi učenje o zgodovini učijo prepoznati procese, ki lahko vodijo v nestrpnost, sovraštvo in nasilje.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve izpostavlja pomen ohranjanja spomina na holokavst tudi v okviru mednarodnih aktivnosti. Poudarja, da gre za globalni izziv, ki zahteva sodelovanje vseh narodov in stalno budnost proti pojavom sovraštva in diskriminacije.
S prizadevanjem za ozaveščanje, izobraževanje in ohranjanje spomina na holokavst gradimo prihodnost, v kateri bo obljuba „Nikoli več“ zares izpolnjena.
Vir: gov.si