Glede na zadnji odlok vlade RS o samoplačniškem Covid testiranju je pohvalno, da naš zdravstveni dom izvaja omenjeno testiranje po objavljenih urnikih v Športnem parku Domžale pri drsališču, kot piše v objavi. Čeprav se le to izvaja pred vhodom v domžalsko kopališče in je trajalo nekaj časa, da so ljudje, ki niso iz Domžal, ugotovili, kje se morajo postaviti v vrsto.
Ko sem nazadnje tudi sama šla na testiranje sem ugotovila, da tam delajo prijazna, mlada dekleta, ki, v športnem jeziku, dajo pri delu vse od sebe. No, včasih se najde tudi kak fant, da jim ne bomo delali krivice. Kako poteka postopek, če še ne veste? Postaviš se v najdaljšo vrsto, če si na testiranje prišel bolj v zgodnjih urah. Vrsta je pod milim nebom in čakaš potrpežljivo na premik. Ne glede na vremenske razmere, ali starost, ljudje čakajo kar strpno in vdano v usodo. Čakajoči so mamice z dojenčki, delavci raznih branž, starostniki, šolarji, njihovi starši, skratka, zelo pisana množica. Ko se po 45 minutnem (ponedeljkovem ali petkovem) čakanju premakneš do strehe šotora, te najprej sprejme oseba, ki vzame tvoje osebne podatke – poskenira zdravstveno izkaznico ali osebni dokument, vzame številko tvojega telefona in v zameno dobiš pildek s svojimi podatki – nalepko za epruveto, kjer bo zapakirana palička s tvojim brisom. Nato se napotiš do okenca za plačilo (9,5 € in to samo s plačilno kartico!), kjer opraviš še to formalnost in se z računom in omenjenim pildkom odpraviš do medicinske sestre ali študentke (ne vem pač), ki ti bolj ali manj nežno vzame bris iz nosu.
»Rezultat testa boste dobili po sms-u v pol ure in potem …« In potem … Se rojeva vrsta, ki je daljša za pridobitev potrdila kot za sam odvzem brisa. Sms-a ni od nikoder nakar vas dekle obvesti, da potrdilo lahko dobite tudi v lekarni. Za pičla 2 €, a tega vam ne pove. Lahko si pa potrdilo izpišete tudi sami na svoj printer, če imate kvalificirano digitalno potrdilo. Zvem vas ima rad. Omenjeni izpis mi je uspel le prvič, v juniju, potem pa nikoli več, ker ga med dokumenti z rdečim klicajem ni hotelo biti. Čeprav je bil odvzem takrat brezplačen, zdaj ga pa plačujemo in bančno obvestilo pride v minutki: Vaš račun smo obremenili z zneskom 9,5 € … Kaj se, za vraga, dogaja? Nič, podatki so se ustavili nekje pri NIJZ in svoj sms boste prejeli tekom nekaj ur. Lepo, ni kaj. Planiran odhod na delo, na počitnice ali predavanje lahko čaka. Mladenka, ki je pobirala denar, se ni mogla načuditi vrsti čakajočih in me je zaupno vprašala: »Gospa, jaz sem premlada, da bi vedela, a povejte mi, je bilo tako tudi, ko je bila vojna 1991?« Kaj naj ji rečem? Naj jo potolažim in se ji zlažem, da je bilo še huje, ali naj ji povem po pravici? Raje sem tiho. Ker sms sporočila ni hotelo biti, sem čakala dokler se ni informacijska tehnologija zbudila in začela v curkih pošiljati potrdila. Ko je to bilo nazadnje spisano, ni imelo QR kode. Test je resda bil negativen, a kaj, če bi tisti, ki mu moram potrdilo pokazati, recimo Knjižnica Domžale, zahteval prav njo?
Upam, da se taka izkušnja ne bo več ponovila. Ne vem, zakaj organizacija izdaje potrdil že dlje časa šepa – je kriv NIJZ, neustrezna tehnična podpora ali kaj tretjega? Sprašujem se, kako bo zadeva potekala v snegu in mrazu? Verjamem, da to ni način pritiskanja na ljudi, da naj se vendarle cepijo. Navsezadnje tudi cepljeni prenašajo okužbo, ne da bi se s tem obremenjevali in čakali v vrsti za svoj PCT test.
Avtorica: Mimi Šegina; Foto: Arhiv domžalca
