Odgovorno ravnanje z vodo doma

V gospodinjstvih je odgovorno ravnanje z vodo posebnega pomena. Pri tem imamo v mislih razumno uporabo nevarnih snovi, kot so pralna in pomivalna sredstva ter čistila. Teh pogosto uporabljamo preveč, zato je treba njihovo rabo omejiti.

To velja tudi za razumno uporabo kozmetike in sredstev za osebno nego, ki vsebujejo težko razgradljive snovi. V to kategorijo snovi sodijo tudi zdravila, predvsem antibiotiki, katerih uporaba je danes (pre)pogosta.

Odgovorno ravnanje z vodo od nas zahteva tudi premišljeno rabo rastlinskih hranil in rastlinskih zaščitnih sredstev na vrtovih in kmetijskih zemljiščih. Za zalivanje vrtov in pranje utrjenih površin bi morali uporabljati deževnico, ter skrbeti, da bo kup odpadkov, ki nastaja v gospodinjstvih zaradi nas, manjši.

Odgovorni do okolja in vode bomo šele, ko se bomo vedli kot razumni potrošniki in kupovali le stvari, ki jih potrebujemo. Za proizvodnjo vseh potrošniških dobrin namreč potrebujemo vodo.

Komunalne čistilne naprave danes prečistijo veliko bremena, ki priteče po kanalizaciji, v kateri najdemo nevarne snovi na koncentracijskem nivoju okrog mikrograma na liter. Če to pomnožimo s količino odpadne vode na dan v mestu s 60.000 prebivalci, govorimo o 6.000 m³ odpadne vode na dan. Po kanalizaciji do čistilne naprave dnevno priteče okoli 12 kg detergentov, 200 kg maščob in olj, in še bi lahko naštevali. V večjih evropskih mestih so številke še 10-krat višje. Če bi vsak od nas prispeval svoj del k zmanjšanju teh nevarnih snovi, bi skupaj zaznali pozitiven vpliv na okolje. Skrb za zdravo življenjsko okolje, vključno z vodo, bi zato morala biti naša primarna skrb. Voda in njeno kakovostno ter količinsko stanje v prihodnosti je zato naša skupna odgovornost – odgovornost vseh nas posameznikov.

Onesnaženje v naše okolje prinaša odpadna voda – tako komunalna kot industrijska. Pot komunalne odpadne vode se začne v naših hišnih odtokih, zlasti pri WC-školjki. V javni kanalizacijski sistem skozi straniščne školjke prihajajo ostanki hrane, tudi zrezki in kosti, različni sanitarni odpadki, kot so vlažilne krpe za enkratno uporabo, vložki, kondomi, celo otroške plenice, različne tkanine, vse od spodnjega perila do najlonskih nogavic, pa tudi zdravila, torej različni farmacevtski odpadki ter odpadno jedilno olje, ki še dodatno maši kanalizacijske cevi. Nekateri v odtoke zlivajo  tudi ostanke barv in lakov, torej strupene snovi, pa še bi lahko naštevali. Vsi ti odpadki povzročajo težave in dodatno delo komunalnim uslužbencem, ki vzdržujejo javni kanalizacijski sistem. In seveda- vsi ti odpadki tudi močno škodujejo našemu okolju.

Kanalizacijski sistem je sestavni del komunalne infrastrukture, s pomočjo katere se zmanjšuje vpliv človeka na okolje. Delovanje kanalizacijskega sistema je tudi ključno za zagotavljanje zdravja prebivalcev in kakovosti bivalnega okolja. Kanalizacijsko omrežje odvaja odpadno vodo od vira pri uporabnikih, pri čemer predpisi zahtevajo kar najmanjši vpliv na okolje. Pred izpustom oz. vrnitvijo odpadne vode nazaj v okolje mora biti ta ustrezno prečiščena.

Ustrezno čiščenje v komunalni čistilni napravi obsega zgolj odstranitev organskega onesnaženja, v večjih čistilnih napravah oz. takih, ki so v večjih aglomeracijah, pa še hranil, kot sta dušik in fosfor. Konvencionalne naprave za čiščenje komunalne odpadne vode opravijo dve fazi čiščenja: mehansko in biološko. Pri mehanskem čiščenju iz odpadne vode odstranijo predvsem odpadke take vrste, ki v kanalizacijski sistem sploh ne sodijo. A žal ljudje straniščno školjko nemalokrat zamenjamo s košem za smeti. In ko ti odpadki enkrat pristanejo v odpadni vodi, po sestavi ne sodijo več med komunalne odpadke, saj so prepojeni z raztopljeno organsko nesnago in imajo zato močno povečan delež oz. koncentracijo organskih snovi. Ustrezno ravnanje s takimi odpadki je najverjetneje zgolj in samo sežig. Mehanskemu čiščenju sledi biološko čiščenje. Že ime pove, da čiščenje odpadne vode poteka po postopkih, kakršni potekajo tudi v naravi, le da v čistilnih napravah postopki potekajo bistveno hitreje in učinkoviteje zaradi optimalnih pogojev in možnosti uravnavanja raztopljenega kisika. A ti postopki iz odpadne vode odstranijo zgolj razgradljivo organsko in anorgansko onesnaženje, vse druge kemične sestavine pa s prečiščeno odpadno vodo prehajajo v okolje.

Posebno skrb bi morali posvetiti tudi mikroplastiki, ki predstavlja vir onesnaževanja, saj je vodno okolje z njo že nasičeno. Drobni plastični delci so prisotni v tkaninah, zobnih pastah, milih, pilingih ipd, a se tega sploh ne zavedamo. Velike količine mikroplastike iz naših kopalnic odtekajo v kanalizacijski sistem do čistilne naprave, a ker je mikroplastika drobna in lahka, je čistilne naprave v postopkih mehanskega čiščenja ne morejo odstraniti, zato prehaja v naše vode.

Se danes sploh zavedamo, kakšne posledice to prinaša ljudem in drugim živim bitjem? Plastika namreč v vodi ne zgnije, obdrži se približno 350 let. Ob delovanju sonca, vetra in vode razpade na majhne, mikroplastične delce. Te drobne delce morski organizmi zamenjujejo za plankton, zato vsako leto počasi in v velikih bolečinah umirajo podvodne živali in morske ptice. V ribah se akumulira plastika z vsemi svojimi toksini, na koncu pa se kot morska hrana pojavi na naših krožnikih. V komunalni čistilni napravi poteka zgolj biološko čiščenje, s katerim pa iz odpadne vode ne moremo odstraniti  nerazgradljivih oz. težje razgradljivih kemijskih snovi, raztopljenih farmacevtskih izdelkov, nečistoč, ki poleg patogenih mikroorganizmov ostajajo v prečiščeni odpadni vodi. Pri tem velja opozorilo na zmerno uporabo kemičnih čistilnih sredstev v gospodinjstvih, seveda pa je tudi v straniščno školjko prepovedano zlivati različna kemična sredstva, zdravila, odpadna topila, ostanke barv in raznih strupov. Vse te kemijske snovi v prečiščeni odpadni vodi ostanejo in vse to pride v naravo. Snovi v naravi krožijo in tudi voda ima svoj krog. Zato velja – to, kar bomo danes zlili, bomo jutri zagotovo popili.

Avtor: Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik