Uroš Lipušček in Dobran Božič z različnimi pogledi na vojno v Ukrajini

V organizaciji Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale ter Knjižnice Domžale je v torek, 7. marca 2023, potekal zanimiv pogovor o različnih pogledih na vojno v Ukrajini. Gosta pogovornega večera sta bila Uroš Lipušček, publicist in novinar ter Dobran Božič, generalmajor. Pogovor je vodil Janez Gregorič, predsednik OZVVS Domžale. Tokratna tema je bila več kot aktualna, saj smo pred vojno globalnih razsežnosti in se dokončno rušijo temelji povojne zgradbe mednarodnih odnosov. 

Z Urošem Lipuščkom, publicistom ter novinarjem, ki je služboval kot akreditiran dopisnik RTV Slovenija, na različnih koncih sveta, tako v ZDA, Rusiji, kot Kitajski, ter generalmajorjem Dobranom Božičem, je tekel pogovor o sedanji politični situaciji v svetu, predvsem pa o različnih pogledih na vojno v Ukrajini.

Dr. Uroš Lipušček je dr. politoloških znanosti, dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, urednik, svetovalec misije OVSE na Kosovu, rektor univerze AAB v Prištini in član Programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, nesporno eden najboljših poznavalcev razmer na Kitajskem in vsega kar je povezano z njenim položajem in vplivom v mednarodnem, globalnem okolju, vključno s slovensko-kitajskimi odnosi. Je angažiran ter kritičen analitik in komentator mednarodnih odnosov.

Pogovor z dr. Urošem Lipuščkom in Dobranom Božičem je vodil Janez Gregorič, predsednik OZVVS Domžale.

»Živimo v zelo prelomnih časih in ni rečeno, da se lahko zgodi kaj tragičnega, saj so svetovna nesoglasja in trenja prišla do te mere, da jih praktično ni več mogoče obvladovati,« poudari Lipušček in doda, da se en svet lomi, drugi se šele rojeva. »Nemogoče bi bilo sprejeti tezo, da bodo ZDA še naprej tako hegemonistično vladale vsemu svetu, ker se njena gospodarska in finančna moč neprenehoma                  manjša. Kitajska se zelo hitro približuje ZDA in bo v obdobju 5 do 10 let po gospodarski in finančni moči enaka ali pa celo močnejša od ZDA. Nemogoče je, da bi sistem kot je danes, veljal še naprej,« pove Lipušček. Dolgoletni dopisnik ob tem pojasni, da se danes rojevata dva različna politična, vojaška, finančna in gospodarska sistema. ZDA poskušajo na silo, z vojaško močjo, zadržati svojo hegemonijo. To jim uspeva zaradi finančnega sistema, dolarja, saj so si Američani izborili, da lahko tiskajo dolarje in se zadolžujejo. Američani imajo danes že 31 tisoč milijard dolarjev javnih dolgov. Skratka, to ne bo šlo v nedogled.

Uroš Lipušček, publicist in novinar.

»Namesto, da bi svet vlagali v zeleno energijo, se vlaga v militarizacijo. Zahod vlaga v to, da bi do neskončnosti obvladoval svetovne razmere in prišli smo do točke, ko lahko pride celo do atomske vojne. To, kar je naredil Putin z napadom na civilno prebivalstvo, je brez dvoma zločin proti človeštvu. V veliki meri je k temu prispeval tudi zahod. Tega v zahodnih medijih, ki so podvrženi cenzuri, ne slišimo. Ne gre samo za spopad med Ukrajino in Rusijo, gre za spopad med Natom in Rusijo. Američani so že pred dvema letoma ugotovili, da je Kitajska njihova najbolj nevarna partnerka in, da je Rusija druga država, s katero je potrebno obračunati. Ker so ugotovili, da je Rusija šibkejši člen, so se spravili nanjo. Potolči Rusijo, potem jih čaka Kitajska in na ta način bi zadržali svetovno hegemonijo. Da je to res, dokazuje dejstvo, da so Američani uvedli nove dodatne sankcije proti Kitajski in prepovedali svoj izvoz vseh strojev s katerimi je možno proizvajati napredne čipe, kar pomeni, spraviti Kitajsko na tla. Američani hočejo doseči, da bi se Kitajska soočila z gospodarsko krizo, če to ne bo šlo po tej poti, bodo provocirali s Tajvanom in poskušali doseči, da bi tudi Kitajska razpadla, tako kot Rusija,” med drugim pove Lipušček.

Nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske in poveljnik kontingentov SV v Afganistanu in na Kosovu generalmajor Dobran Božič je poznavalec tako vojaških operacij kot tudi mednarodnih odnosov in diplomacije. Tudi on je podal nekaj mnenj o različnih vidikih Ruske agresije na Ukrajino. Kakšni so načrti Vladimirja Putina, kje se je Rusom zalomilo, ter kakšne so možnosti za spopad med zvezo NATO in Rusijo. Krim in Donbas sta Ukrajina, in nikoli ni bilo drugače, tudi s strani Zahoda ni nikoli bilo priznano drugače. A v mirovnih pogajanjih bo potrebno upoštevati status omenjenih pokrajin, in upam, da bo dogovor prispeval k trajnemu miru.

Dobran Božič, generalmajor.

»Absolutno se strinjam, da je po drugi svetovni vojni nastal nek dvopolarni svet, kjer poteka vojaška tekma v širjenju demokracije oziroma širjenju komunizma. Torej, na zahodu se je vedno govorilo o domino efektih, kjer so države v južni Ameriki in Aziji padale pod komunistične sisteme. Takrat je bil komunistični režim grožnja zahodnim standardom in če gledamo danes ta svet, ki ga imamo, lahko rečemo, da imamo demokratično družbo na zahodu in imamo avtoritativno neko družbo na vzhodu. In jaz vas potem vprašam, zakaj si mi ne izberemo Rusije in Kitajske in gremo tja živet? Načeloma vsi ti našteti pridejo živet v Evropo ali Ameriko, torej celo zgodovino opevamo ta režim, kako je bila Rusija, kako so bili reveži, ampak tja nobeden od nas noče iti živet tja. In če gledamo ta sentiment, ki ga opažam pri nas, pogledamo neke knjige in neke stvari, kaj so Rusi počeli z Jugoslavijo in takratnim režimom ter inforbirojem in tako dalje, bi videli, da so imeli zelo grde in umazane metode takrat do našega režima v Jugoslaviji. Tam je bila močna borba takratnega režima in tisti, ki spoštujejo vsaj malo Tita, vidijo, kakšno borbo je on imel z Ruskim režimom in kako se je v vse pore takratnega življenja, od kulture, ekonomije, vojaštva vpletal močni vpliv ruske strani …« je dejal generalmajor Dobran Božič.

Beseda je nanesla tudi na pomoč zahoda Ukrajini v orožju ter zaključek vojne, ki pa jo mora prekini edino Putin, saj je on agresor na drugo državo. Seveda so se tu močno kresala mnenja med Lipuščkom in Božičem, saj Božič odobrava pomoč v orožju, medtem, ko Lipušček zagovarja pogajanja.

Zanimiv pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Tagi