Sveta maša in akademija ob Dnevu državnosti v Domžalski cerkvi

Junija praznujemo Dan državnosti in se spominjamo dogodkov iz leta 1991, ko smo Slovenke in Slovenci izpolnili svoje večstoletne sanje in dobili lastno državo. Najpomembnejši državni praznik, ki je Slovenijo umestil ob bok suverenim in samostojnim narodom z lastno državo, si zasluži globok poklon.

Tudi letos so v cerkvi Marije Vnebovzete v Domžalah Dan državnosti ponosno proslavili. Ob 19.00 uri v ponedeljek, na predvečer državnega praznika in na dan Janeza Krstnika, 24. 6. 2024, je najprej potekala zahvalna sveta maša za domovino, ki jo je daroval mag. Klemen Svetelj, župnik župnije Domžale. Po sveti maši je zunaj pred cerkvijo na ploščadi pred mozaikom Ivana Rupnika sledil krajši kulturni program, dvignili so državno zastavo in prižgali kres.

Že pri sveti maši je praznično vzdušje s petjem popestril cerkveni mešani pevski zbor Župnije Domžale pod vodstvom zborovodje Martina Kozjeka ter organista Anžeta Kozjeka. Ker se je v ponedeljek popoldne začel Oratorij v Župniji Domžale, je bila cerkev toliko bolj polna, saj so oratorijci tudi prišli h sveti maši. Letos se Oratorija udeležuje 120 otrok in 70 animatorjev. Župnik mag. Klemen Svetelj je v pridigi pri maši za domovino zbranim položil na srce, da je ljubezen tudi zvestoba vrednotam, v katerih so nas vzgajali starši, učitelji in drugi vzgojitelji, ter odgovornost do sebe in do skupnosti, ki se izraža v ustreznih dejanjih in v spoštovanju dogovorov ter pravil. Kot so starši nas imeli radi, nas varovali in vodili skozi življenje, tako tudi mi sedaj nadaljujmo z njihovim poslanstvom “imeti rad”. Imeti rad družino, Boga in domovino.

Po sveti maši je sledilo praznovanje zunaj na ploščadi pred cerkvijo, kjer so slovenske domoljubne pesmi zapeli cerkveni mešani pevski zbor Župnije Domžale pod vodstvom zborovodje Martina Kozjeka. Študljanske dečve pod vodstvom Ksenije Kozjek so zapele slovenske ljudske pesmi ter pesem generala Rudolfa Maistra. Janez Kozjek je glede na to, da je letos leto generala Rudolfa Maistra, velikega borca za severno mejo in velikega domoljuba, prebral delo in življenjepis tega velikega človeka. Brane Bitenc pa je prebral nekaj pesmi Rudolfa Maistra, saj je bil Maister tudi pesnik, ki je spisal veliko domoljubnih pesmi, ki so izšle v pesniških zbirkah.

Po kulturnem programu je sledilo druženje, saj so možakarji priskrbeli pijačo, žene pecivo, z zdravico pa smo nazdravili naši lepi domovini, saj je naša država samo naša in čeprav preživlja mnoge preizkušnje in nove pasti nevarnih stranpoti, smo ji hvaležni za vse, kar nam daje.

Država je naša skupna skrb in naša skupna usoda. V teh letih samostojnosti se je zgodilo veliko dobrih stvari, pa tudi veliko slabih, ki jih nismo ne želeli in tudi ne pričakovali. Zato nas kratkotrajni uspehi ne smejo uspavati, prav tako nas neuspehi ne smejo zaustaviti. Zavedati se moramo, da smo vsi odgovorni za prihodnost Slovenije. Res je, da je odgovornost primarno vedno individualna, pa vendar vsak nosi svoj del odgovornosti tudi za stanje v naši družbi. Bivanje v demokratični državi terja veliko mero strpnosti, medsebojnega sprejemanja in predvsem spoštovanja drugačnosti. Zato bi bilo pomembno, da bi Slovenci ponovno začeli graditi na skupnih temeljih, spoznanjih in na dejanjih, ki nas združujejo in so nas združevala ob osamosvojitvi.

Na Goričico se je počasi spuščal mrak. Zastava je plapolala v vetru, kres je počasi dogoreval, prasketanje ognja je metalo iskrice na vse strani, kot da bi nam Bog veleval, naj v srcih čutimo to iskrico domoljubja in naj te iskrice širimo naprej, da bodo za domovino gorele vse leto, vse življenje.

Vse najboljše, Slovenija.

Avtor Miro Pivar; Foto; video; Miro Pivar