Ko telefone zamenjajo kresničke in taborni ogenj

Pretekli vikend smo se člani Športnega društva Preserje ponovno podali na naše tradicionalno kampiranje. Tokrat nas je pot vodila nekoliko bližje domu, v Miklavž pri Taboru, kjer nas je gostila prijetna Turistična kmetija Weiss. Glede na nedavna dogajanja na slovenskih cestah smo bili še posebej veseli, da smo na cilj prispeli brez večjih zastojev in prometnih nevšečnosti. Nekaj najbolj zagnanih članov pa se je na kampiranje odpravilo kar s kolesom.

Turistična kmetija Weiss ponuja urejen prostor za kampiranje, ki je bil ta vikend povsem v znamenju našega društva. Kar 39 udeležencev je postavilo svoje šotore in prikolice. Ker smo skozi leta postali že prava velika družina, je bilo vzdušje od prvega trenutka naprej prijetno in domače.

Letos v znamenju petih čutil

Vsako leto pripravimo tudi družabne igre, letos pa smo jih posvetili našim čutilom. Udeležence smo razdelili v tri skupine, ki se med seboj niso pomerile v moči in vzdržljivosti, temveč v zaznavanju sveta okoli sebe. Pomerile so se v različnih nalogah, povezanih z vidom, sluhom, okusom, vonjem in tipom.

Vonjali smo nutelo, vanilijo, čebulo, milo in celo mačje brikete. Okušali smo različna živila, med drugim jabolko, sir, brusnice, peteršilj in paradižnik. Pri preizkušnji sluha smo ugibali zvoke vsakdanjih opravil, kot so zapenjanje zadrge, stepanje jajc ali ščetkanje zob. Največ smeha pa je, pričakovano, povzročil prav poseben zvok, ki je navdušil predvsem najmlajše. Le kateri bi to bil?

Posebej zanimivo je bilo opazovati otroke, ki so s svojimi čistimi in neobremenjenimi čuti pogosto prekašali odrasle.

Tišina, ki nam je uspela

Igre smo začeli z minuto in pol popolne tišine. Ponosni smo, da je ta izziv uspelo opraviti prav vsem udeležencem, katerih starostni razpon je segal od komaj dveh pa vse do 71 let. Po končanih igrah smo se okrepčali z okusno enolončnico in slastnimi palačinkami, ki so nam jih pripravili na turistični kmetiji.

Budnica in pohod na Sveto planino

Sobota se je začela z našo že tradicionalno vojaško budnico ob zvokih trobente, ki nas je povabila k jutranji telovadbi. Ta je stalnica naših kampiranj in se je vedno znova veselimo, saj jo naš član Tomaž vsako leto obogati z novimi zanimivimi idejami. Tokrat je poudarek namenil zaupanju, poslušanju in opazovanju drug drugega.

Po prijetnem razgibavanju smo se odpravili na pohod na Sveto planino. Pot je nezahtevna in primerna za vse generacije, med hojo pa lahko občuduješ čudovite razglede ter nabereš pisan šopek travniških rož. Na vrhu stoji gostilna Hiša Planina, kjer pripravljajo odlične jedi, zato jo z veseljem priporočamo tudi drugim obiskovalcem.

Kavbojski ples in večer ob ognju

Sobotno popoldne je bilo plesno obarvano. Obiskala nas je Anka iz plesne šole Wild West, ki poučuje kavbojske plese. Člani smo si nadeli kavbojske klobuke in se za nekaj ur preselili na Divji zahod. Naučili smo se dva preprosta plesa, se dobro razgibali, pošteno spotili in ob tem trenirali še svoje možgančke.

Zvečer smo skupaj pripravili večerjo z žara, nato pa se zbrali ob ognju. Letos smo s seboj pripeljali tudi kurišče, ob katerem smo zakurili večerni ogenj. Njegova toplina nas je prijetno grela, ob njem pa smo pekli sladke penice in uživali v sproščenem vzdušju.

Vikend, ki ga bomo še dolgo pomnili

V nedeljo nas je ponovno prebudilo sonce in glasno petje ptic, ki se v tako neokrnjeni naravi sliši še posebej čudovito. Pospravili smo šotore, si vzeli še nekaj časa za druženje in nato počasi krenili proti domu.

Na koncu smo lahko le hvaležni, da je tudi letošnje kampiranje uspelo. Po nestanovitnem vremenu v preteklih tednih nas je ves vikend spremljalo sonce. Otroci so se brezskrbno igrali, lovili kresničke, kurili ogenj in pripravljali plesne nastope. Odrasli pa smo ob tem našli čas za sprostitev in pogovore.

Eden izmed dedkov je ob zaključku lepo povzel bistvo našega druženja: »Zdaj se lahko samo naslonim nazaj in opazujem vnuke, kako uživajo. Ob tem pa najbolj uživam tudi sam.«

V času računalnikov, telefonov in televizije so takšni vikendi še toliko bolj dragoceni. Predstavljajo popoln odklop od vsakodnevnega tempa in ustvarjajo nepozabne skupne trenutke. Prav zato se že veselimo naslednjega kampiranja.

Avtor: Teja Primc; Foto: Žiga Primc