Kako do ekološke hrane na krožnikih otrok in starejših?

O pomembnosti sadja in zelenjave pridelane na ekološki in integriran način se veliko piše in govori. Najbolj bistveno je vprašanje, kako lahko pride do krožnikov otrok in starejših? Obstaja možnost naročanja preko javnih shem glede na finančna sredstva, ki jih imajo različni javni zavodi. Za mnenje in izkušnje, smo prosili vodje prehrane treh različnih javnih zavodov, ki naročajo živila za otroke in starejše pri zadrugi Jarina. Aleksandra Koprivnikar, pionirka na področju lokalne samooskrbe, direktorica zadruge Jarina, dodaja: » Že šestnajst let z dnevno dostavo zdrave in lokalno pridelane hrano oskrbujemo številne javne zavode v osrednjeslovenski in zasavski regiji. Združujemo 80 slovenskih kmetij, ki so zakladnica zdrave prehrane.«

Vodje prehrane smo vprašali, kako sadje in zelenjava pridelana na ekološki in integriran način, zadovoljujejo, izpolnjujejo in uresničujejo potrebe človeškega organizma. Zanimalo nas je, kakšen je učinek zdravo pridelane hrane za človeški organizem v različnih življenjskih obdobjih? Zakaj je pomembno, da je hrana lokalno pridelana? Izvedeli smo tudi njihove ocene, kaj je treba izboljšati in spremeniti.

Zbrali smo odgovore gospe Simone Klarič, org. prehrane v Vrtcu Domžale, gospe Tjaše Gorjup, vodje prehrane OŠ Domžale in gospe mag. Nataše Zalokar, univ. dipl. soc., direktorice doma upokojencev Domžale, ki jih objavljamo spodaj.

Ob tem dodajamo še pismo zadovoljne stranke, gospe Urške Smolnikar, ki v Dobu pri Domžalah, v torkih in petkih, v trgovinici Hrana letnih časov, z veseljem nakupuje živila zase in za svoje bližnje, kljub temu, da je doma v okolišu, kjer ima veliko ljudi svoje lastne vrtičke.

Simona Klarič: »Ekološko pridelana zelenjava in sadje imata višjo biološko vrednost, saj vsebujeta višjo vsebnost mineralov, kot so kalcij, magnezij, kalij, natrij, železo, cink, več vitamina C in vitamina B 1, manj težkih kovin, manjšo vsebnost pesticidov in manjšo vsebnost nitratov. Poleg tega je sadje in zelenjava, pridelano v domačem okolju tudi polnejšega okusa, saj je pobrano v optimalni zrelosti, medtem ko so pridelki iz tujine potrgani pred tehnološko zrelostjo in kasneje med dolgotrajnim prevozom in skladiščenjem umetno dozorjeni in dodatno obdelani s konzervansi.

Onesnaženo okolje in osiromašena hrana, ki ne vsebuje dovolj mineralov, vitaminov in vseh drugih, pomembnih hranil za pravilen razvoj, v veliki meri vpliva na zdravje otrok, ki so bolj dovzetni za razne bolezni in alergije. Prav zato je pomembno, da se že v predšolskem obdobju oblikujejo ustrezne prehranske navade, da otroci osvojijo čim več prehranskega znanja in ustvarijo pozitiven odnos do zdravega načina prehranjevanja. Ker otroci preživijo v vrtcu več kot tretjino časa, je naša naloga, da jim zagotavljamo zdravo prehrano, med drugim tudi ekološko pridelano hrano, ki je za telesni razvoj otrok izjemno koristna.

S ciljem spodbujanja uživanja lokalno pridelane in ekološke prehrane in zmanjševanjem ogljičnega odtisa imamo v Vrtcu Domžale poleg Slovenskega tradicionalnega zajtrka vsako leto kar nekaj projektov, kjer sodelujemo vsi zaposleni z različnimi aktivnostmi:

• ZELENI PONEDELJEK (vsak ponedeljek so brezmesni jedilniki, s poudarkom na lokalni in ekološko pridelani hrani)
• DAN SLOVENSKE HRANE (vsak tretji petek v mesecu imamo tipične slovenske jedi s poudarkom na živilih slovenskega porekla)

Večji poudarek na zdravi prehrani, čistemu okolju, čisti vodi, zdravem načinu življenja ipd. imamo še ob naslednjih dnevih: Svetovni dan hrane, Svetovni dan voda, Svetovni dan zdravja, Svetovni dan zemlje, Svetovni dan čebel.

Pandemija s korona virusom in svetovna energetska in prehranska kriza je še bolj privedla do tega, da se moramo zavedati, da z nakupovanjem lokalnih pridelkov in podpiranjem lokalnih kmetovalcev podpiramo večjo samooskrbo, kar bi verjetno v prihodnosti posledično vplivalo na večjo ponudbo in nižje cene.

Kljub temu, da imamo v okviru cene programa omejena finančna sredstva za prehrano otrok, se v Vrtcu Domžale še posebej trudimo, da dosegamo maksimalen zakonsko dovoljen delež lokalno pridelane sezonske zelenjave in sadja, ki ju nabavljamo izven javnih naročil direktno od okoliških kmetij ali pa preko zadrug.

Ocenjujem pa, da bi na tem področju lahko storili še več, če ne bi imeli ovir, kot so omejena finančna sredstva za nabavo živil, zakonske omejitve pri uveljavljanju načela kratkih dobavnih verig , kjer lahko vrednost vseh izločenih sklopov živil predstavlja največ 20 % vrednosti celotnega javnega naročila, visoke cene lokalno pridelane zelenjave in sadja in tudi nedobavljivost nekaterega sadja in zelenjave v zimskem obdobju in včasih tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so uničile kmetijske pridelke.«

Tjaša Gorjup: »Z visoko kakovostno hrano, z bogato prehransko vrednostjo, v kateri so ohranjeni vitamini, minerali, antioksidanti, dajejo našemu organizmu zdravje, moč, energijo in povečajo odpornost. Na tovrsten način zaščitimo svoje zdravje in ga okrepimo. Zmanjšamo lahko pojavnost sistemskih bolezni (različne alergije, astma, rak, osteoporoza, artritis, sladkorna bolezen,…) Uživajmo varno hrano, polnega in bogatega okusa.

Glede ekološkega vidika bi pa izpostavila, da ohranjamo zdravo naravno okolje in ga ne zastrupljamo. Varčujemo z energijo. Zaščitimo vodne vire. Na tovrsten način pripomoremo k boljši prihodnosti nas in naših otrok, živali ter vsega kar nas obdaja. Pomagamo tudi kmetom in njihovemu zdravju. Podpiramo pravično trgovino.

Ob trendu dvigovanja cen, cena malice, ki je določena s strani ministrstva ne zadošča, da bi visoko kakovostna živila vključevali v tolikšni meri, kot si želimo.«

Nataša Zalokar: »Glede na to, da ima kar nekaj stanovalcev težave pri prehranjevanju, je pomembna lokalna hrana, ki s krajšo potjo in samo pridelavo, ohranja kar največ biološke (hranilne) vrednosti. Vsi vemo, da je priporočeno uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, saj sta običajno bolj optimalno dozorela in imata tudi boljši okus.

V našem domu se želimo približati okusu stanovalcev. Tudi zato smo odprti za njihove predloge glede jedilnika. Jedilniki so jedilniki našega okoliša, se pa na jedilniku najdejo tudi jedi kot so bobiči, čevapčiči, pizza. Želje stanovalcev so si različne, kot so različni sami. Se pa potrudimo, da ima stanovalec možnost izbire jedilnika za svoj rojstni dan. Povedati je potrebno, da kuhamo diete in to, da določena zdravila, obolenja in starost spremenijo okus. S strani stanovalcev in zunanjih uporabnikov večinoma dobimo pohvalo. To nam daje novo energijo in veselje za nadaljnje delo.

Pri javnem naročanju živil v javnih zavodih (vrtci, šole, bolnice in domovi za starejše) se priporoča, da se upoštevajo načela, merila in pogoji, ki zagotavljajo, da bo hrana kakovostna, zdrava in uravnotežena. Potrošnik v trgovini se lahko sam odloči, ali bo izbral živilo pred pretečenim ali po pretečenem roku minimalne trajnosti, naši stanovalci pa nimajo te možnosti. Žal pa je zakonodaja še vedno preveč rigidna.«

Pismo zadovoljne stranke:

Urška Smolnikar: »Moje navdušenje nad vašo dejavnostjo me je vodilo k misli, da vam napišem nekaj besed.
Ne glede na to, da ste dejavnost odprli v naselju, kjer si ljudje lahko zagotovijo svoje lastne pridelke, pa nas današnji življenjski slog precej omejuje.
Delovni čas se podaljšuje in za vrtnarske aktivnosti, ki zahtevajo doslednost, redno vzdrževanje in kar nekaj prostega časa nam ostaja le bore malo tega. Vsaj pri družinah z majhnimi otroki je tako, saj starši kot drugo dejavnost v prostem času opravljamo prevozne storitve.
Vaša mala tržnica je meni odprla nov svet, ni mi več potrebno čakati sobote, da obiščem tržnico, hkrati pa tudi zelenjava s tržnice težko ostane sveža cel teden.
Torej, ob odkritju vaše trgovinice so moji problemi v celoti rešeni, ves čas imamo svežo domačo zelenjavo, sveže domače sadje, vse sveže sezonske pridelke in ostale predelane domače izdelke, … vse lokalno vse domače. Torej vrta ne potrebujem in mi čas ostaja za preživljanje z družino.
Veseli me tudi dejstvo, da podpiram in prispevam k lokalnemu in domačemu razvoju. To me resnično navdušuje in bravo za super idejo!
Želim vam še naprej uspešno delovanje in čim več navdušenih strank.«

Aleksandra Koprivnikar: »Sedanji predpisi zahtevajo od javnih institucij, da vključujejo v svoje jedilnike 15 % ekoloških živil, 20 % živil izbrane in integrirane kakovosti. Hkrati pa omogočajo tudi možnost nakupa preko t.i. kratkih verig od lokalnih pridelovalcev.

Zadruga Jarina krepi svojo mrežo dobaviteljev. Vzpostavili smo Skupino proizvajalcev sadja in zelenjave Jarina, katera ima 240 ha obdelovalnih površin na območju Posavja, Dolenjske, Štajerske in Primorske. Z novo mrežo 14 ekoloških kmetij pa sedaj tudi lahko zadostimo večjim potrebam javnih zavodov. Na letnem nivoju dobavimo cca 110 ton lokalnih pridelkov, od tega 82 % sadja in 18% zelenjave.«

Avtor: Petra Petravič, Foto: zadruga Jarina