Intervju: V sadjarstvu se vidi letina za eno leto in pol v naprej

V času glavne sezone krepitve imunskega sistema in odpornosti je pomembno, da posegamo po vitaminih, ki jih dobimo iz lokalnega okolja. Še posebno veliko pridelkov oberejo v občini Lukovica, kjer se nahaja KIS Poskusni sadovnjak Brdo pri Lukovici. Sadovnjak, ki je v lasti Kmetijskega inštituta Slovenije, se lahko pohvali z največjo kolekcijo po številu zbranih sort sadnih rastlin v Sloveniji. V njem uspeva več kot 400 sort jablan, hrušk, nashija, češenj, sliv, lupinarjev in jagodičevja. O aktualnih temah pa smo se pogovarjali z Romanom Mavcem, ki je vodja sadovnjaka že 27 let.

Ali lahko ljudje v jesenskem času sami kaj naredijo za boljšo letino na domačih vrtovih?

Ne, jeseni je prepozno za ukrepanje posameznikov na domačih vrtovih. V jesenskem in zimskem času je najbolje. Če preučijo kakšno literaturo ali zgodaj spomladi obiščejo izkušenega sadjarja.

Kaj pa priprava dreves na zimo?

Ljudem bi svetoval, da bi bilo pred zimo dobro pregledati, če so nagnjena ali morda nestabilna. V tem času je priporočeno, da se jih učvrsti. Morda tudi zelo, zelo blaga rez predvsem vrhovi. To pomeni, da se odreže navpične poganjke npr. da od desetih odrežemo dva do tri. Pri tem ljudje ne smejo pretiravati,  saj se glavno delo z drevesi začne od sredine marca naprej.

Kdaj se odloča letina za prihodnje leto?

V začetku spomladi,  čeprav spomladanski ukrepi posredno vplivajo na kakovost sadja že v tekočem letu. Gre namreč za to, da jablana nastavlja cvetno brstje od obdobja cvetenja naprej torej od meseca maja do sredine junija že za prihodnje leto.

Kakšna je bila po vašem mnenju letošnja sezona?

Rekel bi, da je bila letošnja sezona zelo smešna, saj gre za posledico lanske in predlanske letine. Predlansko leto je bila pozeba in so bila zato drevesa razmeroma prazna pri nas in na vrtovih. Obilno so nastavila cvetje za drugo leto, torej za lansko leto. Lanska letina je bila obilna povsod, vse je rodilo in vse je bilo polno. Že lansko pomlad me je zaskrbelo, kaj bo letos. Sadjarji sicer znamo in vemo, kaj je treba narediti, zato smo se maksimalno angažirali. Letošnja letina je pri nas v sadovnjaku povprečna, na domačih vrtovih pa je bila večinoma popolnoma prazna. Drevo se izčrpa, ampak to je vpliv premočnega nastavka oziroma prevelikega števila plodičev.

Ob vsem tem so ključni tudi vremenski pojavi v istem letu?

Tako je. Letošnja letina je bila darežljiva z vremenom. Na srečo nismo imeli nobene toče, pri nas niti ni več toliko aktualno, ker so drevesa zaščitena in pokrita proti toči. Vseeno si tega ne želimo in vedno upamo, da bo tega čim manj. Dež in voda sta bila vseskozi prisotna, vendar pa v koliko želiš pridelati zdravo sadje ne gre brez škropljenja. Letos smo ustrezno škropili, kar pomeni pravilno in preudarno. Sadje je lepo dozorelo in se tudi lepo razvijalo. Če ne škropimo, kar se tudi dogaja, je rezultat izredno črvivo sadje. Torej niti ni sadja pa še črvivo je povrhu vsega.

Mit ali resnica, da pri ekološki pridelavi sadja ni škropiv?

V našem statusnem klasičnem sadovnjaku na Brdu imamo dva načina pridelave sadja, to sta ekološki in klasični oz. integrirani. Ljudje zmotno mislijo, če je ekološka pridelava, da se nič ne škropi. To ni res, saj moraš enako skrbeti. Stroga kontrola je tako na eni kot tudi na drugi pridelavi. Razlika je v sestavinah, ki so v škropivih pri ekološki pridelavi, saj je bistvena prepoved uporabe mineralnih gnojil, kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in uporaba gensko spremenjenih rastlin v vseh fazah. Poleg tega da sem sadjar, sem tudi čebelar in normalno točim med. Menim, da če pravilno sadjariš lahko tudi čebelariš v neposredni bližini sadovnjaka kljub škropljenju.

Koliko sort jabolk prodajate v KIS poskusnem sadovnjaku na Brdu pri Lukovici?

V pridelavi oziroma v prodaji imamo približno 15 sort in pokrivamo vse sorte od začetka do konca. V skupni kolekciji imamo čez 350 sort jabolk, skupaj z jagodičjem, hruškami, češnjami, slivami in ostalim pa je preko 600 sadnih sort. Je res ena taka zakladnica, na katero smo zelo ponosni.

Kakšno letino lahko pričakujemo prihodnje leto?

Glede na to, da je letošnji pridelek povprečen in da smo zopet naredili vse za kakovost in rodnost, naslednje leto pričakujemo normalno cvetenje. Veliko je, kot že rečeno, kljub vsemu odvisno od tega, kakšno bo vreme. Pričakujemo normalno cvetenje, seveda je pa vmes še zima, lahko pride do spomladanskih pozeb. Na domačih vrtovih bo pa prihodnje leto že spet polno, ker letos ni bilo veliko jabolk.

Ali se ljudje obračajo na vas tudi z vprašanji?

Tako kot smo septembra tradicionalno organizirali dan odprtih vrat, podoben dogodek organiziramo tudi v mesecu marcu ne glede na vremenske razmere. Takrat se podružimo in poskušamo odgovoriti na vse probleme z rezjo, obrezovanjem in vzgojo dreves. Takrat se je možno marsikaj naučiti, saj imamo tudi praktični prikaz rezi sadnega drevja. Zainteresiranim posameznikom svetujemo, da si poleg tega še dodatno poglobijo svoje znanje z ustrezno strokovno literaturo.

Koliko ljudi je v ekipi brdskega KIS poskusnega sadovnjaka?

Stalno smo štirje sadjarji, ki skrbimo za večino stvari. Sami obrežemo 45.000 dreves, ki rastejo v sadovnjaku in se z rezjo ukvarjamo pet mesecev. V času redčenja, to je pomembno opravilo, ko trgamo z dreves viške plodičev, in v času obiranja jabolk povabimo okoliške ljudi, da se nam pridružijo. Pridne roke so vedno zaželene do sredine oktobra, ko so zadnje sorte.

Avtor: Lea Smrkolj; foto: Lea Smrkolj