Dan odprtih vrat na CČN Domžale-Kamnik: VODI VRAČAMO NJENO VREDNOST

V Študi pri Domžalah, kjer se zaključi kanalizacijski sistem, se odmaknjena od naselij nahaja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. Čistilna naprava, ki deluje že od leta 1980, je po velikosti četrti največji sistem čiščenja odpadne vode v Sloveniji, ki učinkovito čisti komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode iz prispevnega območja šestih občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem.

V začetku letošnjega februarja je vodenje javnega podjetja prevzela dr. Marjetka Levstek, ki nam je pred jutrišnjim DNEVOM ODPRTIH VRAT odgovorila na nekaj vprašanj, da bi nam razjasnila pomen čiščenja odpadne vode ter prihodnjo vlogo velikih čistilnih naprav, kot jih predvideva nova evropska zakonodaja.

Nam lahko na kratko predstavite vašo čistilno napravo?

Naša čistilna naprava s kapaciteto 149.000 populacijskih ekvivalentov (PE) sodi med velike in visoko tehnološko razvite čistilne naprave, kjer izvajamo storitve čiščenja odpadne vode za svoje uporabnike – tako za gospodinjstva kot tudi industrijske objekte. Lani smo na CČN v povprečju beležili obremenitev za okoli 110.000 PE, od tega je tri četrtine prispevalo 82.000 prebivalcev, preostali del pa odpade na industrijo in tekoče odpadke, kot so greznične gošče, mulji malih komunalnih čistilnih naprav ter biološko razgradljivi in ostali nenevarni tekoči industrijski odpadki. Da dobite malo predstave – med našimi uporabniki je okoli 30.000 gospodinjstev, lani smo prečistili 7,4 milijone m³ odpadne vode, ki je zelo spreminjajoča surovina tako po pretoku kot po sestavi, prevzemnikom pa oddali 5000 ton dehidriranega blata. V vseh letih delovanja se zaposleni na CČN skupaj s svojimi lastniki trudimo, da izjemno učinkovito in za eno najnižjih cen čiščenja v Sloveniji omogočamo obstoj in razvoj gospodarstva na našem prispevnem področju.

Podatki o obratovanju CČN za leto 2022:

• Količina prečiščene vode: 7,4 milijona m³
• Količina dehidriranega blata: 4.952 ton (sušina 28 %)
• Proizvedena električna energija: 3.042 MWh
• Porabljena električna energija: 3.179 MWh

Nam lahko razložite, kako pravzaprav potekajo procesi čiščenja odpadne vode na CČN?

Obdelava odpadne vode poteka v zahtevnih zaporednih tehnoloških procesih. Onesnažena odpadna voda iz skupnega kolektorja priteče v naš vstopni objekt, kjer najprej odstranimo grobe, nato pa še fine delce, ki se nahajajo v odpadni vodi. Na prvi, mehanski stopnji, odpadna voda najprej potuje skozi sistem lovilca kamenja ter zatem še skozi grobe in fine grablje, kjer iz nje odstranimo vse delce, večje od 3 mm. Te odpadke zbiramo v velikih kontejnerjih ter jih oddamo prevzemniku. Odpadna voda zatem potuje skozi peskolov in maščobnik, kjer se iz vode izločita dve koristni surovini, to sta pesek in maščoba. Pesek operemo in ga lahko ponovno uporabimo v gradbeništvu, maščobo pa odvajamo v gnilišča, kjer iz nje pridobivamo bioplin, surovino za proizvodnjo električne energije. V primarnem usedalniku se iz odpadne vode izločijo fini delci, ki predstavljajo tako imenovano primarno blato. Poleg maščobe je tudi primarno blato eden glavnih strateških virov za proizvodnjo bioplina. Po mehanski stopnji sledi biološki postopek čiščenja odpadne vode v tako imenovani sekundarni (2.) in terciarni (3.) stopnji čiščenja, kjer se s pomočjo mikroorganizmov (aktivnega blata) in vpihovanjem zraka iz odpadne vode odstranijo biološke razgradljive organske snovi, dušik in fosfor. Pri tem nastane sekundarno blato, ki je ravno tako surovina za proizvodnjo bioplina. Na CČN tudi skrbimo, da je kvaliteta prečiščene vode pred iztokom v vodotok Kamniška Bistrica ustrezna po vseh zahtevanih parametrih.

Podatki za obdobje 2000 – 2022:

• Količina prečiščene vode: 167,65 milijona m³
• Količina dehidriranega blata: 86.058 ton (sušina 30 %)
• Proizvedena električna energija: 47.746 MWh.

Lani poleti je zaradi suše delovanje CČN prišlo še posebej do izraza, saj je prečiščena voda iz CČN pomagala ohranjati življenje v Kamniški Bistrici.

Drži. Dejstvo je, da je pretok Kamniške Bistrice zaradi njene hudourniške narave zelo spremenljiv, v sušnem poletnem obdobju pa je lani prav prečiščena voda tako po količini in kvaliteti pomagala ohraniti življenje v vodotoku, ki je praktično presahnil. Učinek čiščenja po organski obremenitvi je znašal 96 %, po dušiku 87 % in fosforju pa 92 %.

Zadostna količina in ustrezna kvaliteta vode postajata vsako leto bolj pomembni. Človek je s svojo prisotnostjo in nezadržnim razvojem posegel v naravni vodni krog in tako močno ogrozil naravno samočiščenje vodotokov. Komunalna, industrijska in padavinska voda morajo biti ustrezno odvajane in čiščene, saj lahko le tako prispevajo k ohranjanju kvalitete vode v našem okolju, tako v rezervoarjih naše pitne vode kot tudi v vodotokih.

Pravite, da čiščena odpadna voda postaja strateška surovina in da na CČN vodi postopoma vračate njeno vrednost. Lahko to bolj podrobno obrazložite?

Odpadna voda ima zaradi snovi, ki so v njej prisotne, zelo negativen prizvok. V ljudeh vzbuja občutek odpora in celo gnusa, povezujejo jo s smradom in strahom pred boleznijo. Odpadna voda je v očeh mnogih voda brez vsakršne vrednosti. Pa je res? Še zdaleč ne. Na CČN odpadni vodi preko različnih tehnoloških postopkov obdelave postopoma vračamo njeno vrednost. Naravi na eni strani vračamo strateško surovino, to je čiščeno vodo, na drugi strani pa iz odvzetih snovi že sedaj učinkovito pridobivamo energijo, v prihodnosti pa bomo iz nje pridobivali še hranila. CČN se bo tako v prihodnih desetletjih postopoma transformirala v tovarno virov strateških surovin, kot so voda za ponovno uporabo ter dušik in fosfor, vse za namen uporabe v kmetijstvu.

CČN je bila na 3. stopnjo čiščenja nadgrajena v letu 2016 in je tehnološko med razvitejšimi čistilnimi napravami pri nas. A vendar, v Evropi skrb za varovanje okolja prinaša nove uredbe in direktive. Na kaj se nanašajo?

Izpolniti bomo morali Direktivo o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (EU 2020/741), katere namen je odziv na podnebne spremembe v smislu blaženja suš v kmetijstvu s ponovno uporabo očiščene vode iz čistilnih naprav. Uredbo, ki je bila sprejeta junija 2023, morajo vse članice EU uvesti v svoj pravni red. Na mizi je tudi predlog prenovljene Direktive za čiščenje komunalne odpadne vode, ki jo je oktobra 2022 izdala Evropska komisija in bo za dejavnost odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode prinesla kar nekaj pomembnih sprememb. Med drugim bodo morale po predlogu direktive čistilne naprave velikosti nad 100.000 PE do leta 2030/2035 zagotoviti višji učinek čiščenja po skupnem dušiku in fosforju (višja tretja stopnja) ter poskrbeti za odstranitev mikroonesnaževal (četrta stopnja čiščenja), hkrati pa bodo morale velike čistilne naprave postati še energetsko samooskrbne. Nova direktiva naj bi bila sprejeta leta 2024.

Z nadgradnjo na tretjo stopnjo čiščenja, ki vključuje odstranjevanje dušika in fosforja, smo v CČN Domžale-Kamnik zadostili pogojem direktive iz leta 1991. Z izvedeno nadgradnjo danes na iztoku zagotavljamo mejne vrednosti za dušik pod 10 mgN/L in za fosfor pod 1 mg/L, po predlogu nove direktive pa se bodo te mejne vrednosti zaostrile, in sicer bo zahtevana stopnja za dušik pod 6 mgN/L in za fosfor pod 0,5 mgP/L. Sedanje tehnologije nam ne omogočajo zagotavljati nižjih mejnih vrednosti dušika in fosforja, prav tako nismo sposobni odstranjevati kemijskih in mikrobioloških mikroonesnaževal, kot so mikroplastika, ostanki zdravilnih učinkovin, virusi in bakterije. Prav zaradi mikrobiološke onesnaženosti in vsebnosti ostalih organskih mikroonesnaževal prečiščena voda iz čistilne naprave trenutno ni primerna za ponovno uporabo v kmetijstvu. Četrta stopnja čiščenja, ki bo sledila po današnjem iztoku iz CČN, bo tako zajemala napredne oksidacijske in filtracijske tehnike, ki bodo iz odpadne vode učinkovito odstranjevale vsa ključna mikroonesnaževala. Zemljišče za nadgradnjo CČN smo že uspeli pridobiti na južni strani obstoječe lokacije.

V naslednjih desetletjih bomo iz odpadne vode tako pridobili vodo za ponovno uporabo v kmetijstvu, Kamniški Bistrici pa vrnili še bolj čisto vodo in tako pomagali ohraniti že močno ogroženo biotsko raznovrstnost našega vodotoka. V CČN se na te spremembe že intenzivno pripravljamo.

V letu 2020 je bilo veliko govora o tem, kam z blatom iz čistilnih naprav, saj se je takrat skoraj čez noč zaprla možnost izvoza blata na Madžarsko, kar je čistilne naprave spravilo v veliko stisko. Kako ste se s temi težavami soočali pri vas?

Z oddajo v letu 2020 na CČN Domžale-Kamnik zaradi modrega preteklega načrtovanja, dobre organizacije in vodenja nismo imeli težav, saj imamo na voljo pokrito deponijo, kjer lahko skladiščimo polletno količino odvečnega blata. Z oddajo blata smo tako lahko počakali na umiritev razmer. Pri nas vsako leto nastane do 5.300 ton odpadnega blata (dehidrirano blato z 28 % suhe snovi), ki ga skladno z javnim naročanjem oddamo pooblaščenemu prevzemniku. Zaradi pomanjkanja prevzemnikov blata pa so cene za oddajo blata čez noč poskočile s 60 na preko 200 evrov za tono, kar nam je ta strošek povečalo kar za 3-krat.

Odpadno komunalno blato je namreč stranski produkt vsakega čiščenja odpadne vode, saj se kar polovica organskega bremena iz odpadne vode pretvori v novo breme, to je odvečno komunalno blato. Po izračunih vsak državljan v enem letu pridela okoli 50 kg komunalnega blata, kar po postopku sušenja predstavlja med 15-20 kg suhe snovi. Kljub temu, da odpadno komunalno blato vsebuje organsko snov ter hranila (nutriente), kot sta dušik in fosfor, pri postopku čiščenja nehote nase veže še kovine in organska mikroonesnaževala. To je razlog, zakaj blato kot gnojilo ni zaželeno, saj se lahko te snovi zaradi izluževanja sprostijo v zemljo ali vodo.

V Sloveniji letno nastane okoli 40.000 ton suhega blata, ki večinoma konča v sežigalnicah v bližnjih državah. Slovenija kljub napovedim še vedno nima ustrezne rešitve za njegovo obdelavo, čeprav je v severnih državah monosežig blata že obveza. Blato so tam namreč že prepoznali kot surovino.

Odpadno blato nastaja v vsakem procesu čiščenja odpadne vode. Na CČN ga v postopku anaerobnega gnitja razgradimo do bioplina ter z učinkovitim strojnim zgoščanjem za 10-krat zmanjšamo njegovo količino. Iz bioplina pridobivamo električno in toplotno energijo in praktično že skoraj 100-odstotno pokrivamo lastne potrebe po električni energiji in 100-odstotno po toplotni energiji, kjer imamo celo presežke. Na CČN Domžale-Kamnik smo se ukvarjali z vprašanji, kako na lokaciji zmanjšati količino blata in sočasno še dodatno racionalizirati stroške. Zmanjšanje količine blata za 70 % pomeni občutno manj transportov, potrebnih za oddajo blata prevzemnikom, saj ti stroški predstavljajo znaten delež pri naših obratovalnih stroških. Skupaj z lastniki smo se odločili, da je pri obdelavi blata, ki vsebuje tudi fosfor, strateško surovino za gojenje rastlin in pridelavo hrane, nadgradnja obstoječega sistema na sušenje strateškega pomena za razvoj regije. Ustrezno sušeno blato ima zaradi visoke vsebnosti organske snovi kurilno vrednost rjavega premoga. Za sprejem dehidriranega blata se že zanimajo cementarne, suho blato pa bo tudi primeren substrat za monosežigalnice. Iz pepela, ki nastane v monosežigalnicah komunalnega blata, v tujini že sistemsko pridobivajo fosfor, ki postaja strateška surovina naslednjih desetletij.

Nadgradnja obstoječega sistema obdelave blata na CČN Domžale-Kamnik bo zajemala postavitev novega, zaprtega objekta ob čistilni napravi, kjer bo umeščena sušilna naprava z dvostopenjskim sistemom za čiščenje zraka. Suho blato se bo pred oddajo skladiščilo v zalogovnikih. Ob deponiji bo nameščena kurilna naprava na lesno biomaso, ki bo zagotavljala dodatni vir toplote za sušenje. Na CČN smo za postavitev sušilne naprave že pridobili okoljevarstveno dovoljenje. Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) nadgradnje procesa obdelave blata na CČN Domžale-Kamnik je bil sprejet letos maja. Vodenje investicije je prevzel gradbeni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki iz občin lastnic in predstavnik CČN Domžale-Kamnik. Ocenjena vrednost investicije znaša 6,2 milijona evrov, naložba pa se bo financirala iz rednega vira investicijskega vzdrževanja infrastrukture CČN Domžale-Kamnik. V CČN zagon sušilnice načrtujemo v letu 2026.

Na CČN ste ob vhodu postavili tudi nov zbiralnik za odpadno jedilno olje, na dnevu odprtih vrat pa boste obiskovalcem razdelili tudi priročne posode, da jih bodo, ko jih napolnijo, lahko izpraznili direktno v zbiralnik.

Ja, zelo smo veseli, da smo se z JKP Prodnik uspeli dogovoriti, da nam postavijo zbiralnik na naši lokaciji, saj bomo odpadno jedilno olje kot odlično surovino koristno uporabili za izdelavo goriva ter pridobivanje bioplina, iz katerega proizvajamo električno in toplotno energijo. S pravilno oddajo v naš zbiralnik nam bodo tako lahko tudi občani odslej pomagali vrniti vrednost vodi in prispevali k ohranjanju našega okolja.

Miha Ulčar; Foto: Klemen Razinger