Ali nas lahko hrana zaščiti pred sončnimi opeklinami?
Poletje je tukaj in z njim dolgi dnevi, polni sonca, zabave na prostem in sprostitve ob vodi. Medtem ko uživanje na soncu prinaša številne koristi, kot so povečana raven vitamina D, izboljšano razpoloženje in več energije, se ne smemo pozabiti na nevarnosti, ki jih prinaša prekomerna izpostavljenost sončnim žarkom.
Koristni članek, ki razbija nekatere najpogostejše mite o sončenju ter nudi praktične nasvete za varno uživanje poletja so pripravili na spletni strani prehrana.si
Miti o uporabi živil za zaščito pred soncem
Mit, da nas lahko določena živila, kot so paradižniki in korenje, zaščitijo pred sončnimi opeklinami, ne drži. Bioaktivne snovi v teh živilih, predvsem karotenoidi, imajo sicer antioksidativne lastnosti in lahko nudijo nekaj zaščite pred UV-žarki, vendar je ta zaščita zanemarljiva v primerjavi s kozmetičnimi izdelki za zaščito pred soncem. Zato je poleti med 10. in 17. uro najbolje izogibati se soncu, ko pa se že izpostavljate, uporabite zaščitna oblačila ali kreme z visokim UV zaščitnim faktorjem in omejite izpostavljenost na čim krajši čas. Več si lahko preberete tukaj.
UV-žarki v sončni svetlobi, ki imajo več energije kot vidna svetloba, povzročajo poškodbe kože. UVA-žarki, ki so prisotni skozi vse leto in jih steklo ne zadrži, prodrejo globoko v kožo, kar vodi do poškodb v dermisu in pospešenega staranja kože. UVB-žarki, ki so najmočnejši poleti okoli poldneva, prodrejo manj globoko in povzročajo sončne opekline ter poškodbe vrhnjice. UV-sevanje je glavni dejavnik tveganja za vse vrste kožnega raka, njegove škodljive posledice pa se pokažejo šele čez čas na koži, očeh in imunskem sistemu.
Karotenoidi v živilih in zaščita kože pred uv sevanji
Karotenoidi so maščobotopna barvila v rastlinah, kot so korenje, špinača in paradižnik. Najbolj znani so beta-karoten, likopen in lutein, ki jih telo dobi s hrano, saj jih ne more samo proizvesti. Karotenoidi imajo antioksidativne lastnosti in ščitijo celice pred poškodbami zaradi radikalov, ki nastajajo tudi zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi. Čeprav uživanje visokih odmerkov karotenoidov nudi manjšo zaščito pred UV-sevanjem kot sončne kreme, so učinki merljivi. Karotenoidi delujejo kot naravni filtri in zmanjšujejo prodiranje UV-svetlobe v kožo. Prav tako so predhodniki vitamina A, ki je pomemben za zdravje kože. Raziskave, vključno s slovenskim programom Food4Future, so pokazale, da obogatitev prehrane z luteinom nekoliko podaljša čas do pojava sončnih opeklin, vendar je zaščita manjša kot pri uporabi UV zaščitnih krem.
Poskrbite za ustrezno zaščito pred soncem
Snovi v hrani le omejeno ščitijo kožo pred škodljivimi učinki sonca, zato ne morejo nadomestiti sončnih krem in drugih zaščitnih ukrepov. Čeprav so sestavine zelenjave koristne za zdravje, 90% odraslih v Sloveniji ne dosega priporočenega vnosa 250 g zelenjave dnevno. Za zaščito kože pred UV sevanjem priporočamo:
- Omejite izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro.
- Upoštevajte pravilo sence: ko je vaša senca krajša od telesa, poiščite senco.
- Zaščitite kožo z oblačili, glavo s pokrivalom in oči s sončnimi očali.
- Uporabljajte sončne kreme z SPF 30 ali več, nanesite dovolj kreme (5 ml na okončino, trup in glavo) in jo obnavljajte vsaki 2 uri ali po kopanju.
- Izogibajte se namernemu sončenju in uporabi solarijev.
Celoten članek si lahko preberete na povezavi.
Nina Orehek, Prehrana.si , Foto: Matheus Vinicius