Veronika Švigelj: Ekološke sadike zelenjave so že v ponudbi

Ob robu Ljubljanskega barja, natančneje v Občini Vrhnika, leži naselje Mirke. Gre za gručasto vas, kjer se nahaja ekološka kmetija Švigelj, znana zelenjadarska kmetija s tradicijo vzgoje ekoloških sadik zelenjave. Januarja so začeli gojiti ekološke sadike vrtnin, ki jih bodo imeli v ponudbi vse tja do julija. Ekološka kmetija je sezonsko naravnana, kar pomeni, da imajo v spomladanskem času v ponudbi ekološke sadike zelenjave, na njivah pa imajo posajenega največ česna, čebule, zelja in pa repe, ki jih strankam kot ozimnico ponudijo jeseni in pozimi.

Veronika Švigelj, naša tokratna sogovornica, je izjemno energična, zagnana ter prijazna gospa, ki je z zemljo povezana že od otroštva in pravo srce kmetije. Še dandanes so zanjo najljubša pomladna opravila setev, presajanje, zalivanje in pa nočno dežurstvo. Njena življenjska filozofija in pa recept, sta tako skriti v sedmih besedah »motika v roki in delo s srcem«, kar je naravnanost, ki jo spodbuja k iskanju vedno novih izdelkov, katere bi lahko ponudila trgu.

Pred več kot štiridesetimi leti, se je preselila na moževo kmetijo, kjer je pod svoje okrilje prevzela pridelavo in prodajo ekološke zelenjave in pa vzgojo sadik. “V spomladanskem času imamo pridelavo ekoloških sadik najprej zase, šele nato za prodajo. Vse se namreč začne pri sadikah. Pomembni so še zemlja, čas setve in pa seme. Seveda ne smemo pozabiti na pravilno oskrbo sadik,” nam zaupa Veronika.

“V času, ki je ali prihaja, se bodo ljudje tudi sami lotili pridelovanja na vrtičkih in pomembno je, da dobijo prave informacije in vzgojijo ali kupijo pravo sadiko.”

In katera sadika je prava? Po besedah Veronike prvo kot prvo ne sme biti preforsirana. Posaditi jo je treba ob pravem času: “Vsi si želijo, da bi bilo to zelo zgodaj, resnično zelo zgodaj, vendar, če hočemo stvari prehitevat, se začnejo pojavljat marsikatere težave. Narave ne smemo prehitevat. Vremenske razmere so izjemno pomembne. Kljub temu, da je trenutno še precej hladno, kar je po svoje sicer še v redu, upam, da bodo kasneje temperature višje. Da bomo lahko vzgojili prave sadike ob pravem času. Ne kot lani, ko se je čas saditve kar zavlekel v konec maja. Celo v junij. Tudi s tem so bile velike težave, predvsem pri plodovkah”.

V nadaljevanju nam Veronika zaupa, da če imamo pokrite rastlinjake, potem ni težav, saj si sami lahko pripravimo tople grede: “Hitro lahko posejemo solato in vzgojimo berivko, nato jo razsadimo ali damo sadike posamično v gnezda, jih presadimo. Solato je bolje vzgajati na nižji temperaturi, da je bolj kompaktna. Ko jo bomo presadili v tople grede, kjer bodo še vedno vdori hladnega zraka in nižje temperature, bo sadika lažje prebrodila tovrstno presaditev. Od začetka aprila dalje lahko sadimo različne vrste solate ter kapusnice. Nadzemno kolerabo, zgodnjo zelje, cvetačo in pa brokoli. Plodovke pa bodo na vrsti veliko kasneje. Neprestano je potrebno opazovati in spremljati vremenske razmere. Ne se osredotočat samo na to, kar piše v knjigah in kaj smo v konkretnem času naredili lani, ampak spremljati moramo tudi to, kakšni bodo vremensko pogoji v letošnjem letu. Kaj nas čaka v prihodnji štirinajstih dneh.

Kdaj se da plodovke ven? Veronika nam zaupa, da nekateri pravijo, da imajo že za prvi maj vse posajeno, nato se 10. maja močno ohladi in rastline se prehladijo: “Če pri plodovkah temperatura pade pod +5 ⁰C je tako, kot bi bila pozeba. Plodovka se prehladi in kasneje, posebej velja to za papriko, nastavlja plodove. Pri bučkah velja, da če je nočna temperatura nižja od +5 ⁰C, navkljub velikemu številu cvetov, plodovi odpadajo. Povedano drugače, ker je nočna temperatura samo enkrat padla pod +5 ⁰C, plodov ne nastavlja. Vsekakor lahko poizkusimo s kakšno bučko, vendar za glavnino pa pride čas tja po 15, 20. maju. Če nam bo vreme naklonjeno, nam lahko uspe. Lani se to ni zgodilo in bile so težave.”

Tržišče ponuja svojevrstne izzive, saj je ponekod dostopna že določena zelenjava, ki je vprašanje, če je sploh sezonska. Tudi potrošniki smo nekako izgubili občutek, kaj je sezonsko in kaj lahko povsem realno pričakujemo, da je v določenem časovnem obdobju že dostopno?

Vreme je lepo, ampak če opazujemo naravo vidimo, da je suša. Ekstremna suša in vetrovno. V začetku marca so bile in še danes so hude pozebe. Še nedolgo nazaj regrata ni bilo moč nabrati, pa tudi s čemažem so bile težave. Sedaj je že drugače. Regrat se že dobi in tudi čemaž je končno pokukal iz zemlje. Vsi pričakujemo, da bomo lahko kaj »pobrali«, ampak vprašanje je, kaj bo. Kmetje si zaradi suše ne upajo opraviti spomladanske setve žita, saj žita sušo močno občutijo.

Ali rastlinjaki ponujajo določeno rešitev za lažje spoprijemanje z nastalimi vremenskimi spremembami?

Razlika je zelo velika. Lani je velike težave povzročala izjemna vročina. Rastline, ki so bile v rastlinjaku in pod malo zaščitne folije, so lepše rasle kot pa rastline, ki so bile na golem. Stvari se zaradi ekstremne vročine tudi zamikajo. Pri nas imamo sicer več zelja in lani sem imela kar težave. V primerjavi z letom poprej, sem ga bolj pozno sadila in zaradi te vročine, je rast kar zastala. Dobro je začel rasti šele oktobra. Nekaj smo ga pobirali novembra in nekaj, ga imamo še sedaj na njivi, da nam raste kot mlado zelje, ker ni pozeblo. Opazovanje narave je res pomembno. Na naši ekološki kmetiji se vzgoja sadik vrtnin prične v manjših rastlinjakih, ki jih tudi ogrevamo.

V čem je specifika, posebnost ekoloških sadik? Ali veljajo isti principi, kot veljajo pri ekološkem sadju in ekološki zelenjavi?

Najpomembnejša osnova vzgoje ekoloških sadik je zemlja. Pomembno je, da je zemlja ekološko certificirana, kar pomeni, da preverjeno ne vsebuje težkih kovin. Ostala zemlja je namreč sestavljena iz različnih odpadkov, tudi komunalnih odpadkov, »smeti« v katerih so prisotne težke kovine, ki jih rastlina takoj črpa. Zato je tako zelo pomembno, da imamo že v osnovi ekološko zemljo, ki tudi cenovno ni toliko dražja. Prav tako je v pridelavi ekoloških sadik pomembno, da imamo tudi certificirana ekološka semena, v kolikor pa jih v ponudbi ni, so kot alternativa lahko tudi konvencionalna semena, vendar ne smejo biti tretirana. Osebno sem mnenja, da če imamo doma manjši vrtiček, si za vzgojo sadik res kupimo ekološko zemljo.

V kolikor bi želeli posaditi zelenjavo, ki ni predvidena za to področje in bo glede na specifike tudi težje, če sploh, bo uspela?

Oseba naj bo pozorna, da seme, ki ga bo kupila, ni tretirano. Seme se lahko tudi namoči v žajbelj, z namenom, da se razkuži in prepreči morebitno širjenje kakšnih bolezni.

V kakšnem spominu so Vam ostali začetki?

Z zemljo sem bila povezana že od mladih let in iskreno verjamem v pridelavo na okolju prijazen način. Vzgoja sadik vrtnin je moja stalnica. Smo pa ponudbo, tako glede vrste sadik, kakor tudi količine, povečali.

Začetka seveda ni bilo ne informacij, ne denarja. Ni ga bilo ne za zemljo, kakor tudi ne za ekološke sadike. Tudi v navadi ni bilo, da bi se sadike kupovale. Pred mnogimi desetletji sem tako pulila sadike in jih v vedrih vozila v kmetijsko zadrugo. Kasneje sem v osnovni šoli dobila prazne jogurtove lončke, kjer sem sadike tudi vzgajala. Sama, še dandanes nimam vseh semen, saj me skrbi, da se ne bi kaj »poženilo«.

Pred osmimi leti smo na naši kmetiji začeli pridelovati na način skladen z ekološkim certifikatom, kar je precejšen izziv. Prenehala sem prodajati na tržnici in poiskala trg preko kmetijskih zadrug, zato tudi nimam več toliko stika s končnimi kupci, ampak precej več časa, da se lahko ukvarjam z zemljo.

Vzpostavljamo tudi sodelovanje z zadrugo Jarina, kjer bodo stranke lahko že kmalu kupovale tudi ekološke sadike zelenjave iz naše ekološke kmetije Švigelj.

Avtorica: Petra Petravič, Foto: osebni arhiv Veronike Švigelj (FB)

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.