Strune na vrtu – kako se jih znebiti?

Identificiranih je približno 400.000 vrst hroščev različnih oblik in velikosti. Nekateri so koristni, drugi pa lahko povzročijo kar nekaj težav in škode na pridelkih, zato je dobro, da veste katere metode uporabiti, da škodo preprečite. 

Kaj so strune?

Strune so ličinke hroščev pokalic oz. bolje rečeno zahtevna nadloga, ki potrebuje prav posebno nego, če se je želimo znebiti. Hroščki imajo na trebušni strani predprsja poseben trn, ki ob sprožitvi poči, zato ime pokalice. Po latinsko so poznane kot Coleoptera, Elateridae.

So res tako škodljive?

Strune štejemo med pomembnejše talne škodljivce okopavin in vrtnin. To so ličinke hroščev, ki ostanejo v tleh kar od tri do pet let. Objedajo gomolje krompirja, drugod pa korene in korenine.

Poznamo več vrst, nekatere so predvsem gozdne in se na obdelovalnih zemljiščih ne pojavljajo, poznamo pa tudi njivske vrste: solatna pokalica, motna pokalica, poljska pokalica in žitna pokalica.

Kje moramo biti še posebej pozorni nanje?

Najpogostejše so na zemljiščih, ki so vsaj eno leto uporabljena kot travnik, pokrita z deteljo, mešanico travnate-detelje ali v posevkih žit. Strune najdemo tudi v zapleveljenem, starem, uležanem hlevskem gnoju ali zapleveljenem kompostu.

Kako jih prepoznati?

Hrošči pokalic – strune ali žičniki so večinoma temne barve, z izjemo nekaterih vrst, ki so zelene, rumene ali rdeče. Imajo podolgovato in sploščeno telo, ki se proti zadku zoži. Zrastejo med 15 – 35 mm dolžine. Glava je pri večini skrita pod vratnim ščitom, ki je na prednjem delu zaokrožen, njegov zadnji del pa je na obeh straneh značilno izvlečen. Razvoj pokalic traja od 3 do 5 let (odvisno od vremenskih pogojev), zato strune na vrtu skozi več let opravijo 16 razvojnih faz.

Kje jih najdemo?

Strune težko najdemo na povsem golih tleh, ampak predvsem v bližini živih rastlin. Ličinke se pomikajo v globino zaradi nižjih temperatur, proti površju tal se pomaknejo takoj, ko se spremenijo razmere.

Strune imajo najraje krompir, solato, korenje, repo, čebulo, kalčke, še posebej mlade sadike z nežnimi koreninami.

So tudi na območjih, kjer gnojimo z domačim hlevskim gnojem.

V kolikor pa ste travnik spremenili v vrt, vam predlagamo, da dve leti pred tem sejete in sadite le rastline, ki jih strune nimajo rade.

Strune lahko spremljamo z različnimi metodami:

  • lov z metuljnico,
  • s talnimi pastmi,
  • rastlinskimi ali feromonskimi vabami ,
  • z nabiranjem,
  • z lovom na rastlinske vabe,
  • talnimi izkopi,
  • s pomočjo talnih vzorcev, odvzetih s posebnimi sondami.

Pregled zemljišča na zastopanost strun opravimo jeseni ali spomladi do setve.

Kako jih odpravimo?

Včasih je veljalo, da se strun ne da odpraviti. Da, res je, ne v eni sezoni. Priporočljivo je potrpljenje,  saj je potrebno daljše obdobje in večkratna obdelava zemlje.

Tudi na tržišču najdemo kar nekaj odličnih, tudi ekoloških, pripravkov za zatiranje.

Prvi korak naj bo vedno identificiranje vrste škodljivca, s katerim se soočate, da bi lahko vzpostavili pravilne metode izkoreninjenja.

V boju proti strunam si lahko pomagate z rastlinami, ki jih posejete in zakopljete v tla. Učinkoviti so tudi pripravki, ki so namenjeni njihovemu zatiranju.

Biti morate zelo previdni z ukrepi zatiranja, saj jih je treba zaradi obstojnosti tega škodljivca opraviti temeljito.

Zatiranje strun

Zatirajte jih v vegetaciji, ko se prehranjujejo. Najboljše v drugi polovici aprila in v maju, ter kasneje v septembru in oktobru. V trgovinah dobimo pripravek na osnovi apnenega dušika in biotični pripravek, ki ga je potrebno uporabiti večkrat, pravilno in ob pravem času.

Zatirate jih lahko tudi z ohranjanjem in vzpodbujanjem naravnih sovražnikov (ptice, žabe, nekatere stenice in muhe), ali s setvijo in nato mulčenjem ter zaoravanjem rastlin (oljna redkev, sudanska trava,…).

Lahko pa posadimo tudi ajdo, proso, belo gorjušico in lan, saj te rastline pomembno zmanjšujejo številčnost strun v tleh. Prepogosta setev žit, lucerne in detelje pa povečuje številčnost strun.

Bolj kot bomo zemljo mehansko obdelali (brananje, česanje, okopavanje,…), bolj bomo zmanjšali njihovo številčnost.

Obdelovalne površine ne namakamo, saj to strunam ustreza, prav tako jim ustreza zapljevljena površina.

Posadimo rožo žametnico (Tagetes), njene korenine izločajo snov, ki je strupena za strune.

Za kemično zatiranje se odločimo šele takrat, ko število strun preseže kritično število za izbrano rastlinsko vrsto.

In kdaj vemo, da jih ni več?

Zanimiv eksperiment lahko naredite s krompirjem. Zemljo dobro prekopljete, zvečer vanjo položite prerezan krompir, ki ga zjutraj vzamete ven in ga uničite. Ko boste postopek s krompirjem večkrat ponovili in bo na krompirju vedno manj strun, lahko začnete saditi zelenjavo.

Za začetek predlagamo, da poleg zelenjave posadite še žametnice, saj te s koreninami odganjajo strune.

Poznamo kar nekaj načinov naravnega odstranjevanja strun, zato se najprej poslužimo teh.

Naj nam strune ne uničijo vsega pridelka. Veselo vrtnarjenje brez škodljivcev.

Naročnik oglasa: METROB

 

Komentarji uporabnikov
Tagi