Samo Upelj: “Ženi Sonji pri rokovanju z orehi izjemno zaupam”

Ne glede na letni čas in obdobje, se orehi kot priljubljena sestavina naših najljubših in nepogrešljivih sladic, pogosto znajdejo na skrbno okrašenih mizah številnih praznovanj.

Za marsikoga so orehi odlična, priljubljena in zdrava malica, saj iz skupine oreščkov, kamor jih tudi uvrščamo, vsebujejo najvišje vrednosti maščobnih kislin omega 3. Prisotni so tudi v svetu kulinarike kot bogata dopolnitev različnih jedi, med katerimi prednjačijo juhe, solate in testenine. Zaradi vloge in pa pomena, ki ga imajo orehi, so in ostajajo pomemben del tradicije ter bogate kulturne dediščine, tudi s pomočjo prisotnosti pri oblikovanju značilne podobe slovenskega podeželja.

Naš tokratni sogovornik je gospod Samo Upelj iz kmetije Kufin na Dolenjskem. Skupaj z ženo Sonjo živita v Senožeti, Dol pri Ljubljani. Prideluje pa domače ekološke orehe prilagojene slovenskemu podnebju. «Naši orehi so selekcionirani, izbrani iz seznama sort, ki so javno objavljene s strani pristojnih organov, saj gre za sorte prilagojene našim razmeram,« prijazno pove Samo, ter doda: «Rad bi pohvalil ženo, saj je pri sušenju orehov izjemno natančna in vztrajna. Pohvalil bi pa tudi njene orehove potice, ki so resnično zelo dobre. Pri rokovanju z orehi ji povsem zaupam«.

Samo in Sonja sta tudi člana Slovenskega strokovnega društva lupinarjev, njuni orehi pa nosijo zaščitni znak Slovenski oreh.

Kdaj je sezona pobiranja orehov?

Sezona pobiranja orehov je od konca septembra, pa vse tja do sredine oktobra, čeprav je marsikaj odvisno tudi od razmer, vendar se časovno tako nekako giblje. Nato je na vrsti njihovo sušenje in pa sortiranje. Ko orehe stremo, jih znova sortiramo in preberemo, da pridemo do tistih lepih, ki jih nato skupaj zložimo.

Potrošniki postajamo vse bolj zahtevni, zato so tudi nakupi vedno bolj premišljeni. Orehi se razlikujejo po marsičem, tudi po okusu.

Res je. Izjemnega pomena je pravilno izpeljan postopek, ki se začne s pravilnim pobiranjem, sušenjem, trenjem in pa sortiranjem. Žena v celoti vodi postopek sušenja in sortiranja, pri čemer ji pomagam tudi sam. Je izjemno natančna ter pozorna. Resnično ga zelo dobro izpelje. V kolikor bi orehe kar pustili in jih ne bi pravočasno in na primeren način posušili, bi postali žarki.

Pravočasno pobiranje in pa pravilno sušenje so dejavniki, ki vplivajo na potencialno žarkost orehov?

Tudi to vpliva. Marsikdo orehe pobira enkrat tedensko, medtem so le ti na tleh, v listju in mokrini. Pogosto tudi kasneje niso pravilno posušeni, kar še dodatno vpliva na njihovo kakovost. Glede tega so orehi izjemno delikatni.

Koliko so stari orehi, ki jih pri vas pridelujete na ekološki način?

Prve orehe smo sadili leta 2002, torej pred devetnajstimi leti. To so bili tisti ta prvi.

Prepričana sem, da je opazovati in spremljati rast in razvoj dreves skozi čas, nekaj izjemno lepega in zanimivega. Nekaj, kar je težko opisati z besedami.

Joj, jaz se z orehi pogovarjam. Imamo več kot sto dreves.

Verjetno to ni niti tako nenavadno, ko gre za dejavnost, ki jo človek počne z ljubeznijo in kjer so drevesa nekaj več, kot zgolj sredstvo za izkoriščanje.

Vsako dejavnost, ki se jo človek loti brez ljubezni, ni prava dejavnost. To potem ni tisto pravo.

Če je začetka pobiranje še enostavno, saj so drevesa še nizka, se kasneje, ko imajo drevesa že določeno starost, pridobljeno višino in pa široke krošnje, marsikaj spremeni.

Včasih smo drevesa tresli in orehe pobirali pod njimi, sedaj pa drevesa pustimo. Orehi kar sami popadajo in mi jih nato zgolj poberemo. Tudi zato smo v nasadu vsakodnevno, da lahko orehe sproti pobiramo. Jih sproti tudi sušimo in po dveh do treh dneh jih premestimo v sušilnico, kjer se do konca tudi posušijo.

Prvenstveno orehi sicer niso bili »uporabljeni« kot hrana za ljudi, saj se le ti z njimi niso prehranjevali, sčasoma pa so se stvari spremenile.

Če si skušam predstavljati nasad z več kot sto orehi, pri čemer je vsako drevo izjemno debelo, visoko in z bogato krošnjo, imam kar nekaj težav. Pogosteje sem namreč videla zgolj en oreh na dvorišču, ki je služil bolj kot ne za senco v vročih poletnih dneh. Če opisu dodam še ekološki način pridelave, je izziv še toliko večji, saj se zdi, da je oreh precej težko usmerjati in »vzgajati«, ker gre bolj za nekaj »divjega«.

Včasih so bili orehi povsem samorodni, kar pomeni, da se je drevo razvilo iz oreha, ki je obležal na tleh in na katerega je stopil človek ali se je sčasoma samostojno zasadil v zemljo. Tovrstni orehi niso bili selekcionirani. Ti orehi so morebiti celo bolj okusni in pa odporni, vendar jih je težko izluščit iz lupine, ki jih obkroža in varuje.

Naši orehi so selekcionirani, čeprav mnogo bolj podvrženi boleznim, kar pomeni, da se je potrebno z njimi več ukvarjati, vendar so tudi bolj rodni.

Pri ekološki pridelavi lahko uporabljamo selekcionirana ekološka sredstva. Oreh ima nekaj bolezni, med katerimi je bakterioza, v boju s katero imamo točno določena sredstva, ki jih lahko uporabljamo. Borimo se tudi z orehovo muho. Potrebno je veliko natančnosti, znanja in pa tudi vztrajnosti.

Včasih je veljalo, da so orehi precej nezahtevni, zato so primerni za ljudi, ki hodijo v službe in imajo malo časa, vendar se je kaj hitro izkazalo, da temu ni ravno tako. Pri orehih je resnično potrebno biti natančen in pa vztrajen.

Naši orehi so iz seznama sort, ki so javno objavljene, saj gre za izbor prilagojen našim razmeram.

Že danes se veselim druge sezona v upanju, da bo boljša od letošnje.

Letošnja letina se torej ne bo zapisala kot ena izmed uspešnejših?

Zadnjih nekaj let nam gre marsikaj narobe. Letine so resnično slabše, saj nam veliko škode naredi spomladanska pozeba. Naši orehi so tudi zato selekcionirani, saj cvetijo mesec dni kasneje, kot naj bi običajno cveteli, vendar se tudi pozebe zadnja leta pojavljajo kasneje. Sočasno pa so tudi sadike precejšen finančni zalogaj.

Orehi so izjemno priljubljeni oreščki za peko številnih slastnih peciv in potic, ki so nepogrešljiv del raznoraznih praznovanj. Povedano drugače, priljubljeni so ne glede na letni čas, orehova potica pa je že tradicionalno sladica, ki se ob praznovanjih vedno znajde na mizi.

Res je. Mislim, da je ta čas tisti, ki je orehom najbolj naklonjen. Sezona prodaje naših ekoloških orehov je namreč od Miklavža, pa vse tja do Velike noči. Moja žena, ki jo moram znova pohvaliti, peče izredno dobre potice in kar se tiče tako potic, kakor tudi dela z orehi, ji resnično najbolj zaupam.

Ne glede na to, da velja orehova potica za pomemben in dragocen del tradicije, vsaka generacija k prevzeti tradiciji še kaj svojega doda.

Profesor Bogataj izjemno rad poudari, kako so orehi pomembni, saj so del kulturne tradicije, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Potratna potica je pravi luksuz. Moja žena izjemno rada naredi orehe na »laso«, kar ji resnično dobro uspe. Gre za recept, ki izhaja iz povsem drugih krajev in zeleni orehi, kakršne naberem za orehovca, s pomočjo tovrstnega recepta postanejo resnično sladki.

Kdaj ste pričeli sodelovati z Zadrugo Jarina? 

Kmalu zatem, ko smo se začeli ukvarjati z orehi, je splet okoliščin želel, da smo se srečali z Aleksandro Koprivnikar in sodelovanje je steklo. Z Zadrugo Jarina resnično dobro sodelujemo. Imajo resen pristop, kar mi izjemno veliko pomeni.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: Arhiv Sama Uplja

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.

Jarina razvija lokalni trg

Vključitev v podukrep 16.4 Podpore za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v letu 2019.

Zadruga Jarina z.o.o. v projektu nastopa kot vodilni partner in posrednik pri odkupu in prodaji kmetijskih proizvodov.

Eden izmed ciljev projekta ”JARINA RAZVIJA LOKALNI TRG” je zagotavljanje lokalne oskrbe s hrano preko stabilne pridelave varne, kakovostne hrane, ki bo potrošniku dostopna preko kratke dobavne verige.

Več informacij o projektu je dostopnih na spletni strani www.jarina.si.