Ostanki hrane, zaudarjanje in priprava domačega kompostnika

Velikonočni prazniki so za nami, prvomajski pa pred nami. Pred nami je čas številnih piknikov, kjer bo v ospredju prvenstveno hrana pripravljena na žaru. Ne bo manjkalo niti priložnosti za številna druženja na prostem, kjer bo na mizi vsekakor veliko peciv, tort in slastnih dobrot.

Čas prihajajočih praznikov je lahko tudi priložnost za preostala spomladanska dela na vrtu in za pripravo domačega kompostnika. Odločitev za nakup ali lastnoročno pripravo domačega kompostnika je prepuščena željam in potrebam posameznikov, mi pa smo se odločili zastaviti nekaj vprašanj o izdelavi domačega kompostnika strokovnjakom Javnega komunalnega podjetja Prodnik, ki izvaja obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja v občinah Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Z veseljem so nam odgovorili.

Kaj ste opazili v času po velikonočnih praznikih? Smo se v teh dneh morebiti pogosteje spozabili in v biološke odpadke nehote odložili kaj takega, kar vanje ravno ne sodi?

Posebnih odstopanj v povezavi s prazniki nismo opazili. Opozorili bi le, da se biološko razgradljivih odpadkov ne sme odlagati v zabojnik v plastičnih vrečkah ali v kakršni koli drugi embalaži. Če je za kompostnik to vsem razumljivo, pa se v zabojnikih še vedno prepogosto znajdejo plastične vrečke in hrana v embalaži.

Sicer pa ob takšnih praznikih opažamo, da je odpadkov nekoliko več kot običajno, žal predvsem hrane. Na tem mestu uporabnikom svetujemo, da pred nakupom dobro načrtujejo količine hrane, da je ne bo preveč končalo med odpadki, na spletu pa pobrskajo za recepte za pripravo jedi iz ostankov hrane. Tako okolje kot gospodinjski proračun bosta za vsak kilogram zavržene hrane manj, zelo hvaležna.

Kam sodijo olupki banan, citrusov, jajčne lupine in ostanki raznoraznih slaščic?

Vsi našteti odpadki spadajo v rjavi zabojnik ali na kompostnik, saj so primerni za kompostiranje.

V spomladanskih in poletnih mesecih se lažje in hitreje širijo vonjave, ki v kolikor izhajajo iz kompostnika, niso ravno prijetne. So pa v poletnih mesecih vsekakor izrazitejše. Kako jih omilit, tudi zavoljo uvidevnosti do sosedov?

Pomembno je, da upoštevamo pravila kompostiranja, s čimer se zagotavlja kakovost komposta in minimalne vplive kompostiranja na okolico.

Najprej je potrebno določiti primerno mesto za kompostnik – postavljen naj bo v senci ali polsenci in ustrezno oddaljen od sosedovega zemljišča.

Stranice zabojnika morajo imeti odprtine, skozi katere kroži zrak, hkrati pa mora biti onemogočen dostop živalim do odpadkov. Vsak kompostnik pa mora imeti tudi pokrov.

Pomembno je tudi, da se kompostni kup pravilno sestavlja. Priporočljivo je, da je spodnja plast v stiku z zemljo zaradi mikroorganizmov in črvov, ki imajo tako prost prehod, hkrati pa je pomembna tudi zaradi pronicanja odvečne vode v tla. Čisto na dno kompostnika položimo približno 20 cm debelo plast zdrobljenih vej. Sledi plast kuhinjskih odpadkov, ki jo prekrijemo s plastjo vrtnih odpadkov, nato pa s plastjo listja, šote, lepenke. Nato spet sledi plast kuhinjskih odpadkov in tako naprej.

Kompostni kup ne smrdi, če je v njem dovolj zraka in vlage, zato je treba ves čas spremljati in vzdrževati ustrezno vlažnost. Vlažnost preverimo tako, da v pest zagrabimo kompost in ga stisnemo. Če priteče voda, potem je kompost prevlažen in ga je potrebno dodatno prezračiti, če pa je kompost presuh, ga moramo primerno zaliti.

So kakšni ostanki, ki so nekako na meji? Povedano drugače, ostanki, ki čeravno načeloma ne sodijo ravno v bio zabojnike oziroma niso primerne za domač kompostnik, če le tam končajo, posledice ne bodo ravno tako zelo drastične?

Na primer plevel, ki ga odstranjujemo z vrta, zaradi ustreznih pogojev lahko ponovno zraste, zato je te odpadke, če je le možno, bolje odlagati v zabojnik za biološke odpadke.

Tržišče ponuja široko paleto najrazličnejših kompostnikov, tako glede dimenzij, kakor tudi materialov. Na kaj naj bodo stranke pri nakupu še posebej pozorne?

Pomembno je, da je velikost kompostnika ustrezna glede na količino odpadkov, ki nastane v določenem gospodinjstvu (da ni prevelik ali premajhen glede na proizvedeno količino odpadkov). In pa seveda, da kompostnik ustreza minimalnim zahtevanim standardom, ki smo jih opisali že zgoraj (stranice, ki onemogočajo živalim in insektom dostop do notranjosti kompostnika, odprtine v stranicah, ki omogočajo zračenje, obvezen pokrov …).

V kolikor pa se stranka odloči, da si bo raje sama naredila domač kompostnik, kje so največje težave oziroma na kaj smo morebiti premalo pozorni pri izdelavi domačega hišnega kompostnika?

Tudi pri izdelavi domačega kompostnika je treba upoštevati pravila kompostiranja, se pravi, da stranice onemogočajo živalim dostop do kompostnega kupa, a imajo hkrati ustrezne odprtine za zračenje, da ima kompostnik pokrov. Kompostnik je lahko iz različnih materialov (na primer lesen, plastičen, betonski), pri čemer pa se je treba zavedati življenjske dobe posameznega materiala (lesen kompostnik bo verjetno treba zamenjati prej kot betonskega).

Avtorica: Petra Petravič