Okusite pravega – na svetovnem trgu skoraj polovica medu ponarejenega, zato potrošniki pozor!

Evropska komisija je podprla projekt »From the Hives«, v okviru katerega so naredili raziskavo o pristnosti uvoženega medu v države EU. V raziskavo je bilo vključenih 16 članic EU ter Švica in Norveška. Med novembrom 2021 in februarjem 2022 so zbrali 320 vzorcev uvoženega medu in jih poslali v uraden laboratorij, kjer so jih analizirali na pristnost. Pri 147 vzorcih (46%) so vzpostavili sum na potvorjenost s sladkornim sirupom. Največ potvorjenih vzorcev je bilo uvoženih iz Kitajske (66 od 89, kar je 74%). Odkrili pa so tudi potvorjene vzorce iz Ukrajine, Argentine, Mehike, Brazilije, Turčije, Urugvaja, Velike Britanije in še nekaj posameznih vzorcev iz drugih držav.

Izjemno pomembno delo za zaščito potrošnika opravlja tudi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je pred kratkim v sklopu redne letne kontrole medu razkrila 260 ton ponarejenega medu iz Kitajske, kateremu je bil dodan nizkocenovni sladkorni sirup. Potvorba je bila ugotovljena pri vzorčenju medu iz pošiljke v Luki Koper, ki je bila namenjena italijanskemu kupcu. V kolikor ponarejenega medu nebi ustavili, bi se preko različnih posrednikov in polnilcev lahko znašel tudi na našem trgu. V lanskem letu so na pristnost analizirali 20 vzorcev medu, od tega so štirje kazali znake potvorbe.

Zaradi številnih medov z vprašljivim poreklom na trgu potrošniku svetujemo, da kupuje med pri čebelarju iz njihovega lokalnega okolja. Ob nakupu na trgu pa predlagamo, da ste pozorni na državo porekla, svetujemo vam, da izberete državo porekla: SLOVENIJA! Večina slovenskih čebelarjev toči med v posebne kozarce za med slovenskega porekla, katerega poreklo in kakovostne parametre v skladu s pravilnikom kontrolira ČZS. Korak dlje pa lahko storite z nakupom medu pri čebelarju, ki je tudi koristnik evropske sheme kakovosti, saj je višja kakovost njegovega medu dodatno preverjena. Med, ki je vključen v sheme kakovosti, prepoznamo po prelepki na pokrovu kozarca, ki vključuje evropski simbol kakovosti »zaščitena geografska označba« za Slovenski med ali »zaščiteno označbo porekla« za Kraški in Kočevski gozdni med. Seznam čebelarjev, ki pridelujejo med iz shem kakovosti, je dostopen preko QR kode. V Sloveniji imamo odlično čebelarsko prakso in še vedno biotsko zelo pestro in neokrnjeno naravo. Ta dva dejavnika sta osnova za to, da večina medu naših čebelarjev ustreza višjim kriterijem kakovosti v primerjavi s standardi, ki jo opredeljuje Evropska direktiva o medu. Tako med slovenskih čebelarjev brez težav dosega tudi parametre iz pravilnikov evropskih shem kakovosti.

Predsednik ČZS, Boštjan Noč, je v zvezi s tem povedal: »Čebelarska zveza Slovenije je spet dokazala svoje vizionarstvo. Že leta 2018 je ČZS  Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije uradno predstavila  pobudo glede nujnosti enotnega označevanja medu na evropskem trgu. Naš predlog je bil, da mora biti na vsakem medu na trgu natančno označeno poreklo medu s točno navedbo države porekla, če gre za mešanice pa naj se navede točen % mešanic medu iz posameznih držav.  Po našem mnenju si potrošnik zasluži, da je informiran, od kje prihaja med, ki ga kupuje. Veseli nas, da sedaj ta naš predlog že podpirajo tudi pristojne inštitucije EU  in da je naš predlog ena ključnih zadev v boju proti ponaredkom medu in predvsem v smeri zaščite potrošnika!«

Podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondie, dr. Peter Kozmus, je poudaril: »Ponaredki medu na svetovnem trgu so trenutno največja težava svetovnega čebelarstva. Na svetovnem čebelarskem Kongresu Apimondia 2019 smo vse vzorce medu, ki so prispeli na ocenjevanje, natančno pregledali in kar 43 % medu je bilo prepoznanega kot ponaredek. Rezultati so s tem jasno izkazali, da je na trgu skoraj polovica medu potvorjenega, posledično pa imajo kupci veliko težavo, kako priti do pravega medu. Še posebej ob poznavanju dejstva, da ljudje želimo pojesti več medu, kot ga je mogoče pridelati. V Apimondii si prizadevamo za visoke standarde pridelave medu in njegovo preverjanje na poti od čebelarja do kupca. Predvsem slednje je nujno za učinkovito delovanje nadzornih služb, ki bodo le z natančnimi analizami sposobne prepoznavati ponaredke medu na trgu in jih učinkovito odstranjevati. Pomemben napredek bo dosežen z natančnejšim označevanjem medu v EU, vendar mora temu slediti tudi učinkovita diagnostika, ki bo sposobna nadzora sledljivosti.«

Avtorica: Tina Žerovnik, specialistka svetovalka za ekonomiko, Čebelarska zveza Slovenije