Nataša Erjavec: “Za izdelavo krhljev je pomembno ujeti pravo zrelost sadeža”

V neposredni bližini Ivančne Gorice, v razgibani deželi Desetega brata na Dolenjskem, se nahaja domačija Erjavčevih. Gre za štiričlansko družino iz Gorenje vasi, ki je pred petindvajsetimi leti sprejela odločitev, da se iz živinoreje in poljedelstva preusmeri v sadjarstvo. Pomemben delež k sprejetju tovrstne odločitve je bilo navdušenje nad suhim sadjem, ki ga je v sklopu ekskurzij v Belo krajino začutila Marija Erjavec, mama naše tokratne sogovornice. V želji, da bi potrošnikom ponudili izdelke iz na slovenskih tleh pridelanega sadja, so leta 1994 pričeli pisati zgodbo o izdelkih, za katere so v minulih letih prejeli kar 31 zlatih, 10 srebrnih in 9 bronastih priznanj ter 5 znakov kakovosti.

Suho sadje postaja med potrošniki vse bolj priljubljeno, in to ne le pozimi, ko je svežega sadja manj, ampak tudi poleti, ko je le to precej bolj raznovrstno in dostopno.

Kmetija Erjavec obsega sedemnajst hektarov zemlje, od katerih sta dva hektarja površin namenjena intenzivnim sadovnjakom, nasajenih z 9.000 jablanami. Zdravo in do polnosti dozorelo sadje predelajo v številne priljubljene izdelke, ki jih širom Slovenije ponujajo potrošnikom.

Erjavčevim je kakovost skrbno izbranega sadja za sušenje in predelavo izjemno pomembna. »Za vsakim izdelkom je ogromno znanja in izkušenj. Veliko dela opravimo ročno, sočasno pa tudi skrbimo, da je sadje, ki ga ponujamo trgu pridelano in predelano v Sloveniji,« način dela na mali domači kmetiji predstavi Nataša Erjavec, ki se zavzema za razširitev in nadgradnjo izdelkov iz sušenega sadja.

Pri Erjavčevih od jabolk sušijo sorte: jonagold, idared, zlati delišes in pa zgodnjejesenski elstar. Sušijo pa tudi hruške in kaki. Sadje sušijo v komorah na topli zrak pri največ 45 stopinjah Celzija, z namenom, da se ohrani čim več vitaminov in mineralov, pri čemer ne uporabljajo nobenih konzervansov.

»Leta 1995 sta starša posadila prve nasade jabolk in začrtala sadovnjak. Kasneje je prišlo na vrsto sušenje in sčasoma smo dodajali vedno nove izdelke,« se začetkov spominja Nataša, ki je vseskozi spremljala način dela ter razvoj dogajanj, ob tem pa še srkala znanje in pridobivala dragocene izkušnje. »Mama je strokovnjak za sušenje sadja ter vodja v proizvodnji, medtem, ko je oče odgovoren za sveža jabolka in za nabavo sadja. Starša sta zdrava, delavna še zelo vitalna in fleksibilna, tudi zato je lažje, kot bi bilo, če bi se dela lotila povsem sama, brez znanja, izkušenj in suporta,« še doda Nataša, ki je leta 2021 prevzela področje trženja.

Če samo malce bolj pozorno pogledamo naokoli, lahko kaj hitro opazimo, koliko suhega sadja je dandanes dostopnega na tržišču. Od sezonsko pridelanega sadja, pa vse tja do bolj eksotičnega sadja iz daljnih dežel. Ne glede na razvejanost ponudbe pa se zdi, kot bi bila jabolka nekako v ospredju?

Bo kar držalo. Pri nas sicer jabolka tudi lupimo, je pa res, da je na trgu nekako največja ponudba posušenih jabolk v lupini, saj je v lupini veliko vitaminov. Kljub temu, je povpraševanje po olupljenih jabolkih veliko, zlasti pri otrocih in starejših.

Hruške so pa zgodba zase. Vsako leto jih damo na ocenjevanje na Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer so že prejele priznanje kot top izdelek. Pri nas hruške režemo ročno, morajo pa biti ravno dovolj zrele. Ogromno je ročnega dela in verjetno si marsikdo ne predstavlja, koliko znanja, izkušenj in pa koliko dela je za posameznim izdelkom.

Najverjetneje vse sorte hruške niso ravno primerne, kakor tudi verjetno niso vse sočasno enako zrele. Tudi sušijo se verjetno precej različno in če upoštevava še njihove dimenzije, stvari niso ravno tako preproste?

Res je. Hruške morajo biti zelo zrele. Mi sušimo v komorah na topli zrak, da se ohrani čim več vitaminov in mineralov. V suhem sadju je namreč visok delež vlaknin, kar je zelo pomembno. Pri nas sušimo sorti viljamovka in konferant, ki pa sta zelo mehki.

Glede na to, da rezanje poteka ročno, si skušam predstavljati, koliko natančnosti, potrpljenja in pa vztrajnosti je potrebno za vse to?

Ja res je. To še posebej velja za kakije in hruške, ki ju še vedno ročno režemo. Sadež je namreč še vedno potrebno držati v roki.

Pri nas je proizvodnja ostala enaka, kot je bila začetka. Imamo sicer stroj za pranje, sekanje ter lupljenje jabolk, čeprav je bilo na začetku več ročnega rezanja.

Prejeli pa smo tudi priznanje, zlato priznanje za Suhe kakijeve rezine. V ozadju je samo ročno delo. Ujeti moraš pravo zrelost sadeža in pazit, saj ga je potrebno v nekaj dneh posušit. Jabolka vseeno niso toliko občutljiva. Mi naredimo mešanico različnih sort jabolk in naše stranke to cenijo, saj so sorte, ki so bolj in tiste, ki so manj primerne za lupljenje.

V naši današnji potrošniški družbi, kjer so stvari že postale kar nekako samoumevne, imajo pohvale s strani strank še toliko večjo težo in pomen.

Res je. Pri nas imamo naravno sušenje, ki poteka pri nizki temperaturi in brez dodanih konzervansov ali dodatkov. Marsikateri naši stranki je bližji veganski način prehranjevanja, pozorni pa smo tudi na osebe, ki bi lahko imele težave z glutenom, zato smo tudi za vrtce pridobili deklaracije, ki ponazarjajo, da se stvari v naši proizvodnji ne mešajo.

Imamo tudi certifikat izbrana kakovost, kar pomeni, da so pregledi nenapovedani in da je izdelek pridelan in predelan v Sloveniji. To velja tako za naša sveža jabolka, kakor tudi za sadje, ki ga pri nas predelamo.

Kdaj pa imate občutek, da nam suho sadje najbolj prija?

Začne se že jeseni in vse tja do aprila je suho sadje zelo priljubljeno. Namreč, v tem času ni v ponudbi toliko svežega sadja. Zadnja leta pa ugotavljamo, da je interes za suho sadje opazen tudi v poletnih mesecih, ko si stranke privoščijo suho sadje kot zdrav prigrizek.

Že nekaj časa pa imamo v ponudbi tudi suho sadje oblito s čokolado, ki v ustih pričara nepozabno harmonijo. Je slastna alternativa vsem kaloričnim sladicam in tudi zato med sladokusci izjemno priljubljen izdelek. V ponudbi imamo suho sadje oblito s čokolado (suha jabolka in pa hruške).

Za prihajajoči praznik valentinovo pa že pripravljamo prav posebne lončke napolnjene s suhim sadjem (suhi hruškovi in jabolčni krhlji ter rezine suhega kakija), ki so lahko tudi kot majhna pozornost.

Naše navade se torej kar spreminjajo in zdi se, kot bi iskali tisto nekaj, kar bi še lahko poskusili?

Res je. Letos je resnično veliko zanimanja za suho sadje.

V proizvodnji smo dosegli resnično izjemno dobro kvaliteto in največ se je spremenilo v ponudbi. Trgu smo ponudili jabolčne kocke in pa suha ribana jabolka, ki so primerna za izdelavo jabolčnega zavitka.

Leta 2021 sem prevzela trženje, sedaj sem na poti k prevzemu proizvodnje, vendar sta starša še vitalna, zdrava in zelo vključena v delo. Nekdo pa mora vseeno zadeve vodit, določit smer, čeprav se te stvari ne zgodijo čez noč ali v mesecu dni, saj so preveč kompleksne.

Kdaj ste pričeli sodelovati z zadrugo Jarina?

Skupaj delamo že od vsega začetka, kar pomeni že vrsto let.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: Arhiv kmetije Erjavec

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.

Jarina razvija lokalni trg

Vključitev v podukrep 16.4 Podpore za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v letu 2019.

Zadruga Jarina z.o.o. v projektu nastopa kot vodilni partner in posrednik pri odkupu in prodaji kmetijskih proizvodov.

Eden izmed ciljev projekta ”JARINA RAZVIJA LOKALNI TRG” je zagotavljanje lokalne oskrbe s hrano preko stabilne pridelave varne, kakovostne hrane, ki bo potrošniku dostopna preko kratke dobavne verige.

Več informacij o projektu je dostopnih na spletni strani www.jarina.si.