Ko zadiši po domačih čajih Lare Lapajne Golob

Visoko nad idrijsko kotlino, okoli 1.000 metrov nad morjem, se nahaja Dežela doživetij Log. Prečudoviti svet prostranih travnikov, bogatih gozdov in dih jemajočih razgledov na ošiljene vrhove mogočnih gora. Področje, kjer se prepleta dinarsko-kraški svet z dolinami Soče ter Idrijce in kjer narava ustvarja idealne življenjske pogoje za izjemno pestrost redkih zaščitenih rastlin in pa zdravilnih zeli.

Idrijske Krnice je področje številnih pristnih domačij, ukoreninjenih na mehkih, oblih vrhovih krniških vzpetin, kjer si je gospa Lara Lapajne Golob, naša tokratna sogovornica na zapuščeni kmetiji prednikov, osnovala Deželo doživetij Log. »Odraščala sem v okolju, ker so ljudje tesno povezani z naravo, zemljo in njenimi darovi, zaradi česar ljubezen in spoštovanje do narave nosim v sebi že od nekdaj,« svoje otroštvo opiše Lara Lapajne Golob in ob tem doda: »Največ znanja in izkušenj, o tradicionalni uporabi zdravilnih rastlin, sta mi prenesli mama in stara mama, za kar sem jima neizmerno hvaležna.«

Z malce več pozornosti, kančkom truda in nekoliko več časa, je priprava čaja lahko svojevrsten užitek. Pitje pripravka pa trenutki razvajanja ter crkljanja, ki jih lahko namenimo sebi in podarimo bližnjim.

Najverjetneje si ljudje precej lažje predstavljamo pitje toplega čaja v zimskem času, ko je zunaj mrzlo, kot pa npr. poleti, ko iščemo predvsem nekaj hladnega, kar bi nas osvežilo?

Kdo pije topel čaj poleti? Najverjetneje nihče, razen, če se oseba tega ni nekoč navadila, kar se je pripetilo meni. Namreč, pila sem ga tudi poleti, ko sva bila z možem na Korziki, kjer sva kampirala. Zame je bil čaj poseben ritual za začetek dneva. Po kavi smo skuhali in pili še čaj. Spomini na tisto obdobje so še danes živi. Začetka je morebiti nenavadno, ampak, ko se navadiš, je lažje. Sčasoma pa začne celo prijat, kar se je zgodilo meni. Vsaj še do pet let nazaj je bilo tako, dokler nisem zanosila.

Čaje smo navajeni piti pozimi, ko smo bolni, kar je del naše kulture. Ko sem bila še otrok, smo imeli vedno doma na štedilniku bezgove jagode in pa šipek, kot nekakšno zdravilo, kar je bilo nekaj, kar smo morali piti. Kljub temu, da sem odraščala s pitjem čaja, se s čaji, z njihovo pridelavo še več dot desetletje nazaj nisem ukvarjala.

Pitje čaja kot ravnanje, v času zdravstvenih težav je nekaj, v čemur se marsikdo lahko prepozna.

Sama v določeni meri izhajam iz zdravstvene stroke in zavedam se, kako se lahko stvari tudi zaradi pričakovanj hitro zapletejo. Zato sem se odločila za pripravo »lažjih« mešanic, ki so nekako za vsakodnevno pitje. Čeprav ne ravno dobesedno za vsakodnevno pitje, saj ne glede na to, kako in iz česa je sestavljena mešanica čaja, ga ni čaja, ki bi bil primeren ravno za čisto vsakodnevno pitje. Z vsakim čajem je potrebno za določen čas prekiniti, ga zamenjati. Tudi s čaji, ki so na »osnovi« »melise, mete, šipka, etc«.

V Deželi doživetji Log zelišča v naših vrtovih skrbno zasadimo in jih prepustimo naravi, ki sama poišče svoje lastno ravnovesje. Sam pristop pridelave in obdelave zelišč poteka na ekološki način, v sožitju z naravo in spoštovanjem njenih danosti. V trenutku, ko so zelišča zrela in polna učinkovin, jih previdno ročno oberemo, naravno posušimo in s tradicionalnimi ročnimi postopki po receptih in navodilih naših babic in prababic, pripravimo. Iz njih izvabimo blagodejne »esence« ter jih preoblikujemo v naše izdelke.

Naših mešanic ne pripravljam z namenom, da bi z njimi zdravili, saj se na to področje ne želim spuščati.

Ko se ljudje soočajo z zdravstvenimi težavami, se pogosto po pomoč obrnejo k naravi in v želji po kar se da hitrem učinkovanju in okrevanju, s pripravki nehote tudi pretiravajo.

Še nedolgo tega so bile tudi pri rastlinah določene kategorizacije, ki so opredelile, kdaj gre za hrano in kdaj za »zdravila« na recept, ter nenazadnje, kdaj gre za rastline in pripravke, ki so nekje vmes. Osebno baldrijana v tinkturi, v izvlečku, ne smem uporabljati, kakor tudi ne šentjanževko, saj se jih uporablja bolj za zdravstvene namene. Namreč, med kuhanjem se v čaju sprostijo določne »substance«, ki lahko v določeni meri učinkujejo tudi na delovanje nekaterih zdravil, katerih učinek se lahko celo izniči.

Nabiranje rastlin, zelišč in zdravilnih rastlin, ter njihovo kombiniranje za pripravo napitkov, ki bi glede na želje delovali zdravilno, ni tako zelo preprosto. Poleg izjemne previdnosti je potrebno tudi kar se da široko znanje in pa bogate izkušnje.

Osebno sem mnenja, da je potrebno poznati precej stvari. Vsekakor je nujno poznati vsaj osnove. Včasih se lahko precej hitro, nehote in povsem mimogrede pripeti kakšen zdravstven zaplet, ravno zaradi nepoznavanja podobnosti med izgledom rastlin. Danes je veliko društev in tečajev, s pomočjo katerih lahko ljubitelji narave pobližje in vodeno spoznajo posamezne, tudi zdravilne rastline. To področje je tako zelo široko in kaj hitro lahko ugotoviš, kako zelo malo veš in kako zelo pomembno se je poglobiti. Nisem zeliščarica, ker delam stvari precej drugače, kot so jih nekoč delali pravi zeliščarji.

Kako v svetu »zeliščarstva« vidite in doživljate sebe?

Absolutno ne kot zeliščarico, saj na tovrstno področje gledam precej širše in mnogo bolj kompleksno.

Tisti majhen spekter zdravilnih rastlin katere uporabljam, imam zasajene v vrtovih, določene prosto rastoče, pa nabiram v naravi. Pri nas, na 1000 m višine, se je klima v zadnjih letih zelo spremenila. Količina zelišč je bila včasih izjemno velika, sedaj pa je spomladi precej toplo, nato nastopi pozeba, kar vpliva tudi na rastline. Sezona je včasih vprašljive narave in zgodi se, da zelišča nabiramo enkrat letno in ne več dvakrat.

Večino zelišč smo že pobrali, preuredili smo tudi glavno njivo, kjer gojimo zelišča na ekološki način. V kratkem bom presadila zelišča, skušala bom narediti malce bolj zanimive kombinacije rastlin, z upoštevanjem zakonitosti, ki veljajo. Tako glede rastlin, ki lahko rastejo skupaj, kakor tudi samega izgleda.

Rdeča nit moje zgodbe, okoli katere se plete širša zgodba, so zdravilne rastline. Zanima me področje njihove uporabe tako v prehrani, čajih, kot pomoč na domu ali pa v kulinariki. V ospredje prihaja tudi zanimanje za uporabo zdravilnih rastlin v okrasnih nasaditvah, domačih vrtovih, balkonih, balkonskih zasaditvah in njihovih kombinacijah. Povedano drugače, rastline, ki se smatrajo za zdravilne, se lahko uporabljajo tudi kot okrasne zasaditve.

V sebi čutim, kako želim tradicijo, s katero sem odraščala in ki zaobsega tudi uporabo tovrstnih zdravilnih zelišč, ljudem prikazati in približati na sodoben način. Zanima me, kako bi lahko zelišča uporabili še na 1001 način.

Moje zanimanje so pritegnile tudi vrtnice, ki so jih uporabljali v samostanih. Roza galika, stolistna vrtnica in damaščanka. Slednja je vrtnica, iz katere se pridobivajo eterična olja. Super so za izdelavo čajev, čokolad in pa likerjev, saj imajo cvetovi močan vonj in pa barvo, ki se v ohrani likerju. Lepo barvo ohranijo tudi suhi cvetni listi vrtnic. Vrtnice še niso tako popularne, kot bi lahko bile, so pa vsekakor trpežne in primerne za uporabo tako v kulinariki, zeliščarstvu, kozmetiki itd.

Kdaj ste pričeli sodelovati z Zadrugo Jarina in kaj Vam je pri tovrstnem sodelovanju všeč?

Z gospo Aleksandro sem se prvič srečala na zeliščarskem festivalu, kamor so me povabili kot gostjo okrogle mize.

Naslednje leto so bili s skupino na strokovni ekskurziji pri meni v Deželi doživetij Log na ogledu ter predstavitvi moje poslovne poti in tako se sodelovanje nadaljuje še danes, s ponudbo čajev v zadrugi.

Cenim, da se nekdo z drugega konca Slovenije odloči, da ljudem, poleg lokalnih produktov, ponudi tudi druge slovenske izdelke in je odprt za sodelovanje in iskanje novih poslovnih priložnosti. Kar nam majhnim ponudnikom daje možnost, da vstopamo na »širši« trg.

***********************************************

V torek, 23. novembra 2021, od 9. ure do 11. ure vabljeni na degustacijo čajev Lare Lapajne Golob. Degustacija bo potekala na priljubljeni točki hrane letnih časov, stojnici Zadruge Jarina v Dobu pri Domžalah (Ulica 7. avgusta 9).

Avtorica: Petra Petravič; Foto: Arhiv Lare Lapajne Golob

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.