Jure Bostele: “Jagod bo sicer manj, bodo pa kakovostne”

Čeprav so jagode prvi slovenski sadež v pomladnih mesecih in zaradi tega med potrošniki izjemno priljubljene, njihova priljubljenost z meseci ne upada. Kljub temu, da je bila zaradi spomladanske pozebe in pa izredno hladnega maja spomladanska sezona obiranja jagod specifična, Jure Bostele, mlad gospodar na domači kmetiji z Zdol pri Krškem v Posavju, ki se profesionalno ukvarja s pridelavo jagod, za sredino septembra in pa konec oktobra pričakuje, da bo pridelek kar se tiče okusa zagotovo kvaliteten. Povedano drugače, »količina jagod bo sicer manjša, po okusu pa bo pridelek definitivno kakovosten. In jagode so ravnokar začele nastavljati cvetove« še doda naš tokratni sogovornik.

Družinska kmetija Bostele ima na cca 6 ha površine nasajenih okoli 250.000 sadik jagod. Odločili so se za integrirano pridelavo, po svojih najboljših močeh pa se trudijo, da bi jagode bile čim bolj zdrave. Že več kot desetletje jih sadijo v rastlinjake, kjer so varne pred nevihtami in pa točo. Družinski člani jih počasi, postopoma, skupaj z ostalimi kulturami in pa s pomočjo sezonskih delavcev, obirajo od zgodnje spomladi pa vse tja do pozne jeseni. Na kmetiji jagode pridelujejo že več kot dobro desetletje, zato smo Jureta povprašali po bogatih izkušnjah, ki si jih je v vsem tem času zagotovo pridobil, saj se je odločil nadaljevati družinsko tradicijo gojenja jagod.

Jagode gojite že vrsto let. Prepričana sem, da ste si v tem času pridobili številne izkušnje in pa znanja, kaj jim najbolj ustreza in kaj je tisto, kar jim nekako ne prija.

Maj, september in pa oktober so za pridelavo jagod idealni meseci. Jagodi prijajo hladna jutra in pa zmerno topli sončni dnevi, pri katerih pa se dnevna temperature giblje med 20 do max 25 stopinj. V primeru višjih temperatur, ki segajo nad 30 stopinj, pa se jagoda ne znajde ravno dobro. Takrat nič ne funkcionira. Tudi okusi jagod so zelo slabi in to ne glede na sorto. Če sintetizirava, jagodi ustreza čimbolj sveže jutro in pa čim lepši dan.

Brala sem, da se raje odločate za menjavo kultur, za njihovo pestrost, kot pa da bi ohranili eno kulturo in le to razširili še na druge površine?

V kolikor bi se odločil za pridelavo ene same kulture, bi bil to velik problem. Namreč, v določenem času, v določenem delu leta, bi tako imel špico sezone, kjer bi za obiranje nenadoma potreboval 20 ali več ljudi, bilo bi pa to kratkotrajno. To se mi zdi resnično nesmiselno. Mnogo bolj smiselno se mi zdi gojiti več kultur, s katerimi postane sezona razširjena. Tako potrebujem manjše število ljudi, ki si želijo dela in katerim lahko le to zagotovim za dlje časa.

V jeseni se šolarji vrnejo v šolske klopi in pogosto jih na jedilniku pričakajo tudi vaše jagode. Kakšna je priljubljenost jagod med otroci v vrtcih in pa učenci v šolah?

Otroci vedo, kaj je dobro in kaj ni. Kljub temu, pa vsaka jagoda ni dobra za otroke. Hrano v šolah in vrtcih zbirajo organizatorji šolske prehrane, zato bi jim želel položiti na srce, naj bodo pri izboru kritični. Naj izberejo dobre jagode. Večji poudarek naj namenijo okusu, manjšega pa izgledu in debelini sadeža. Ob tem ne smemo pozabiti, da so otroci bodoči potrošniki. V primeru, da se jim z izborom zamerimo, kot odrasli jagod ne bodo kupovali, ne zase in ne za svoje otroke. Enako velja tudi glede ostalega sadja in zelenjave.

Na cca 6 ha površine imate nasajenih okoli 250.000 sadik jagod. Kakšno je njihovo poreklo?

Res je. Mi pridelujemo jagode na cca 6 ha površine, nasajenih pa imamo okoli 250.000 sadik.

Sadike uvažamo iz Italije in dvomim, da bi se glede tega v bližnji prihodnosti karkoli spremenilo. Zakaj? Na žalost v Sloveniji nimamo površin, ki bi bile primerne za pridelavo sadik jagod. Le te namreč potrebujejo sviž. Sadike jagod pridelujejo v svižnatih površinah, ki jih imajo Italijani ob Jadranski obali.

Kakšna pa je rodnost jagod?

Rodnost jagod je odvisna od sorte in pa starosti sadike. Mi, profesionalni pridelovalci jagod, le te posadimo julija, avgusta, nekje prihodnje leto spomladi, okoli maja, junija, pa jih obiramo. Pustimo jih še eno sezono, nato pa stare sadike zamenjamo z novimi. Če se le da, sočasno menjamo tudi parcelo, v kolikor pa to ni mogoče, poskusimo še eno sezono, nato pa zamenjamo kar kulturo.

Mi z sortimentom, časom pokrivanja in pa agrotehničnimi ukrepi, sezono zelo raztegnemo. Naenkrat obiramo maksimalno 1,5 ha ali pa 2 ha jagod, nikoli 6 ha naenkrat.

Kakšna so Vaša pričakovanja glede letošnje jeseni?

Letošnja sezona je bila zaradi spomladanske pozebe in pa izjemno hladnega maja, izjemno specifična. Vse je potekalo zelo počasi. Zaradi vročine je jagode čez poletje težko pridelovati, sedaj so se temperature malo umirile in pričakujemo normalen potek sezone. Je pa res, da so jagode ravno pričele nastavljati cvetove. Količinsko ne pričakujem tolikšnega pridelka kot spomladi, bodo pa jagode v sredini septembra in pa do konca oktobra, kar se tiče okusa, definitivno kvalitetne.

Kdaj in kako lahko dobimo kar se da največ od jagode?

Če boste jagodo jedli svežo, neoprano in nehlajeno, boste od nje dobili največ. Najboljša jagoda je tista, ki jo na njivi odtrgaš in poješ. Pranje in pa hlajenje uničujeta okus sadeža. Pranje jagodi uniči okus vsaj za 20 %, hlajenje pa vsaj za 30-40 %. Kombinacija obojega pa privede, da okus, ki ga okušamo, ni podoben jagodi.

Prednost slovenske jagode je, da je danes obrana in zjutraj že na policah potrošnikov. To pomeni, da ni vmesnega hlajenja.

Kupujte toliko jagod, kolikor jih lahko tisti dan zaužijete. Ne jih shranjevati v hladilniku.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: Klemen Razinger/Lidl.si

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.