Damjan Zore: “Letina fižola je v tovarni pod milim nebom pogosto negotova”

Čeprav so asociacije ob misli na fižol številne, najverjetneje prednjačijo podobe o številnih priljubljenih »jedeh na žlico«, ki prijajo zlasti v hladnejših zimskih dneh in kjer se fižol pojavlja kot ena izmed pomembnejših sestavin, za njihovo pripravo. V poletnih mesecih pa se ljubitelji in obiskovalci gora lahko okrepčajo s fižolom v enolončnici med postankom v kakšni planinski koči.

Že tisočletja velja fižol za eno glavnih sestavin kuhinj sveta, najsi bodi kot priloga ali kot samostojna jed, kakršna je na primer tudi matevž, znana slovenska tradicionalna jed.

Fižol češnjevec je okusna slovenska avtohtona sorta fižola, ki vsebuje ogromno koristnih snovi; mineralov, vitaminov in vlaknin. Izjemno vsestranski pridelek, polnega ter raznovrstnega okusa, kot stročnica pa vsebuje veliko beljakovin. Zdravo živilo in zelo dobrodošel prehranski obrok tudi osebam, ki mesa ne uživajo.

In slovensko avtohtono sorto fižola, imenovano »češnjevec« na dobršnem hektarju njive prideluje tudi naš tokratni sogovornik, gospod Damjan Zore, ki je pridelavo fižola vključil zaradi pestrosti kolobarja, ker je stročnica. »Kot kmetija smo tovarna pod milim nebom, fižol pa pridelujemo na popolnoma naraven način, torej brez kemije, brez gnojenja in škropljenja. Pridelava, ki nakljub določeni mehanizaciji še vedno poteka ročno, pa je odvisna od številnih vremenskih dejavnikov,« v uvodu pogovora pove naš sogovornik.

Prvotno ste se na kmetiji ukvarjali z živinorejo, kasneje pa ste se odločili za pridelavo fižola sorte »češnjevec«, ki velja za avtohtono slovensko sorto fižola. Čemu tovrstna odločitev?

Vse življenje živim na živinorejski kmetiji. V preteklosti smo pridelovali semenski krompir, ker so se tržne razmere spremenile smo to opustili in pridelujemo manjše količine za dom in prijatelje.

Kmetija je živinorejska in smo poleg žit, koruze in travno deteljnih mešanic v kolobar vključili še fižol, ki je okopavina in odličen preposevek za druge kulture.

Določene stvari se lahko mehanizirajo, finalni del pa je potrebno opraviti več ali manj ročno. Pobiranje, zmrzovanje, sušenje in pakiranje poteka ročno.

Pri izboru sorte pa je imel pomembno vlogo okus fižola, ki je ne glede na to, da je malo sladek, kot je vsak fižol, saj vsebuje škrob, bil vendarle malo drugačen. Kot kaže, tovrstna sorta v tem klimatskem območju tudi dobro uspeva ali pa se je dobro unesel.

Na kakšen način najraje pripravite fižol?

Uh, na sto načinov. Zelo dober je v zeljnati solati ali s črno redkvijo. Prija mi tudi v solati z radičem. Rad imam tudi fižolovo juho. Tudi prebranec in klobasa sta izjemna kombinacija. Res božansko.

Koliko dejansko imate fižola, da si lažje predstavljamo?

Njiva, kjer je posejan fižol, meri kakšen hektar. Fižol sejemo s sejalnico, plevel pulimo ročno, nato je na vrsti »žetev«, katero opravimo strojno, vendar le v optimalnih pogojih, ki pa niso vedno mogoči. Glede pobiranja vedno (po)čakamo, da fižol dozori do fiziološke zrelosti, za razliko od tehnološke zrelosti, kjer pa fižol še nima tistega pravega okusa. Ko je rastlina dozorela, se to pozna tudi pri okusu. Je pa letino resnično težko predvideti in napovedati.

Kdaj nastopi pobiranje?

Odvisno od letine. Fižol se spravlja konec poletja, ko je toplo in suho, lani pa se je zaradi vremenskega vpliva šele na začetku jeseni. Če se stvari zavlečejo, nastopijo bolezni in sledi izpad. Fižol je povsem nepredvidljiv in mi ga tudi ne škropimo.

Na kmetih je tako. Smo tovarna pod milim nebom, odvisni od več dejavnikov. Vsako leto je specifika, še posebej zadnjih deset let.

Kako sušite fižol?

Včasih smo ga sušili na soncu, vendar je preveč porumenel, zato ni bil tako prijeten za oči. Mlada kožica je zgleda dovzetna na sončne žarke in kar hitro porumeni. Zato smo se odločili za sušilnico. Po sušenju je na vrsti prebiranje, kar žena opravi v zimskih mesecih. Fižol kasneje položimo v skrinjo za teden dni, da zamrzne, s čimer preprečimo razvoj fižolove muhe. Kasneje ga še osušimo in pakiramo.

Zaradi lahke in neprestane dostopnosti živil, se ljudje pogosto znajdemo v zagati, saj težko prepoznamo ali so živila, ki jih gledamo, dejansko sezonsko pridelana ali ne?

Ljudje so malce preveč dovzetni za reklame in kupujejo stvari, ki sezonsko niso primerne, prav tako pa tudi niso dobre. Sedaj je sezona za zelje, fižol, repo in klobase. Ni pa sezona za jagode.

Za okopavanje na njivah ni gneče. Tudi v okopavanju je zadovoljstvo, navkljub utrujenosti, saj nastopi občutek zadoščenja in ponoči dober spanec.

Ali fižol, ki ga pridelate, uporabite tudi za sejanje?

Ja, ja. Ta lepša semena vedno uporabim, ostala zavržem. V kolikor so fižolove lupine v pravem času spravljene in na pol posušene, se lahko uporabijo za kuhanje čaja, ki diabetikom lajša težave.

Kako je priporočljivo shranjevati fižol češnjevec za kasnejšo uporabo?

Brez težav se ga lahko shranjuje v suhem in temnem prostoru. Lahko v vrečki, žaklju ali pa v zaprtih vložnih kozarcih.

Kdaj ste začeli sodelovati z zadrugo Jarina?

Z Aleksandro Koprivnikar se poznava že vrsto let, z zadrugo Jarina pa smo začeli sodelovati v času pojava covida-19. Leta 2020 je bilo veliko zanimanja za pridelke lokalnih pridelovalcev, sedaj pa so se stvari kar spremenile, kot da bi nekako pozabili »na nas«.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: Zadruga Jarina

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.

Jarina razvija lokalni trg

Vključitev v podukrep 16.4 Podpore za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v letu 2019.

Zadruga Jarina z.o.o. v projektu nastopa kot vodilni partner in posrednik pri odkupu in prodaji kmetijskih proizvodov.

Eden izmed ciljev projekta ”JARINA RAZVIJA LOKALNI TRG” je zagotavljanje lokalne oskrbe s hrano preko stabilne pridelave varne, kakovostne hrane, ki bo potrošniku dostopna preko kratke dobavne verige.

Več informacij o projektu je dostopnih na spletni strani www.jarina.si.