Barbara Vrtačnik: “Ekološkemu česnu prijajo zrahljana zemlja, suh in pa hladen prostor”

V neposredni bližini Geometričnega središča Slovenije, se v zavetju več kot 250 let stare kašče, natančneje v Spodnji Slivni, nahaja kmetija Pr’ Škundr. Barbara Vrtačnik jo je skupaj z možem prevzela leta 2017, nakar sta sprejela odločitev, da se z združenimi močmi usmerita v ekološki način pridelave česna. Zavedata se, da naravo potrebujeta, zato z zemljo skrbno ravnata.

Ker česna nista želela kupovati, ampak jima je bila tudi glede na količine, ki ga potrebujeta, bližja misel na samooskrbo, sta se preusmerita v njegovo večjo pridelavo. Kot poudarja naša tokratna sogovornica, gospa Barbara se je povpraševanje po ekološko pridelanem česnu, tako s strani znancev, kakor tudi prijateljev, povečalo: “Med potrošniki narašča zanimanje za kvalitetno hrano, saj jim ni vseeno, kaj jedo. Doma česna ne škropimo, raje ga večkrat okopljemo.” Kljub temu, da so majhna kmetija, so se lani odločili, da posadijo večjo količino česna, pridelka pa bo za okoli 250 kg. Del česna bosta vseeno zadržala za lastno porabo.

Torek, 20. 7. 2021
dan za nakup

HRANE LETNIH ČASOV

Na voljo bodo nektarine (novo), eko ameriške borovnice, maline, ribez, hruške košja, jagode, ekološki česen, stročji fižol, rumena in zelena paprika, špičasto zelje, rdeča pesa, korenje, mladi krompir, bučke, kumare, por, paradižnik ter jajca pašne reje, kozji mlečni izdelki in še ostala sezonska ponudba lokalnih pridelovalcev

od 10.00 do 18.00
JARINA
Ulica 7. avgusta 9, Dob

Ste morebiti v teh nekaj letih, kdaj tudi menjali sorto česna, ali ste ostali zvesti tisti, ki se je v preteklosti izkazala kot tista najboljša?

Če se le da, ohranjava vedno eno in isto sorto česna. Naročava ga v Sloveniji, gre pa za francosko seme. Izkazalo se je, da so česnovi stroki zdravi, odporni na bolezni in tudi pridelek je kar lep.

Kmetija Pr Škundr se nahaja v Spodnji Slivni.

Pri saditvi česna spremljate priporočila setvenega koledarja, kjer so med drugim včasih zapisani tudi »najboljši« sosedi izbranega pridelka?

Tudi mi uporabljamo biodinamični setveni koledar in sicer od Marije Thun. Ko je bil primeren »dan za česen«, smo ga tudi mi sadili in pobirali. Kar se le da, se ga skušamo držati.

Klimatske spremembe so v zadnjih nekaj letih kar občutne. Tudi prehodi med letnimi časi, kar nekako izginjajo. Ste morebiti opazili kakšne spremembe pri česnu oziroma, je kaj takega, na kar morate biti še posebej pozorni pri ekološki pridelavi česna?

Česen je zelo občutljiv. Tudi na gnojilo. Ne »mara« svežega gnoja. Prija mu zrahljana zemlja, ki je mehka in sočasno tudi zračna. Prav tako se zelo dobro obnese večkratno okopavanje. Pred leti je bila pogosta čebulna muha, ki je zašla tudi v česen. Letos sva kupila posebne bio ploščice, ki sva jih postavila okoli česna in opazila, da deluje zaščitno pred tovrstno muho.

Barbara Vrtačnik pravi, da se je povpraševanje po ekološko pridelanem česnu povečalo.

Potrošniki imajo nekako raje večja in pa lepša jabolka, v primerjavi z manjšimi. Se kaj podobnega dogaja tudi pri česnu?

Seveda se večji stroki lažje, predvsem pa hitreje lupijo in sesekljajo. Nihče si nekako ne želi dolgotrajnega lupljenja. Sama pa skušam pri prodaji vedno zbrati tako večje, kakor tudi manjše stroke.

Opazila sem, da se je povečala ponudba raznoraznih izdelkov in pripravkov iz česna.

To je pa naslednja faza, ki jo želim raziskati in morebiti narediti korak naprej v tej smeri. Poskusno sem česen narezala na lističe, posušila na peki papirju in ga sesekljala v kuhinjskem robotu. Želela sem namreč dobiti suh zmleti česen, ampak, ker ima česen veliko eteričnega olja, se zaradi tega hitro sprime. S česnom ni tako lahko rokovati. Letos sem poskusila dodati sol, saj je le ta konzervans. Pridobila sem tudi nov recept, da bi poskusila še z oljem. Vsekakor potrebujem čas, da vse to preizkusim, saj si želim, da bo resnično dobro. Ugotoviti moram, kaj se bo obneslo in kaj je tisto, kar bo obstojno.

Česnu prija zrahljana zemlja, ki je mehka in sočasno tudi zračna. Prav tako se zelo dobro obnese večkratno okopavanje.

Potrošniki najpogosteje doma hranimo česen najsibodi v shrambi ali hladilniku.

Hramba česna je tudi svojevrsten izziv. Prostor mora biti namreč suh in hladen. Ko česen poberemo, ga na naši kmetiji sušimo na podstrešnem delu kozolca, ker je tam zračno, toplo in se zelo lepo posuši. Ko je suh, ga poberemo, obrežemo in položimo v »gajbice«. Stroke zložimo en poleg drugega, »gajbice« pa eno na drugo in jih nato damo v garažo. Le ta je hladna, vendar ni vlažna. Lanski česen, ki je bil »jesensko sajenje«, se nama je obdržal skoraj do aprila letos. Naša garaža se je izkazala za pravi prostor za shranjevanje.

Domači česen s kmetije Pr Škundr.

Poleg dela na kmetiji, čas namenjate tudi izdelavi rokodelskih izdelkov.

V prostem času izdelujem keramične izdelke v svoji lončarski delavnici. Izdelki so narejeni ročno ali na vretenu. V jesenskem času bom pričela s tečaji oblikovanja gline. Tečajniki se bodo lahko spoznali z različnimi tehnikami oblikovanja gline, poslikavo ter glaziranjem izdelkov. Poleti je na kmetiji izjemno veliko dela, zato lahko največ preostalih stvari naredim v jesenskih mesecih.

Na naši kmetiji imamo tudi nasad aronije in pa manjši nasad sivke. Vse kar pridelujemo, pridelujemo na ekološki način in ne uporabljamo umetnih gnojil.

Vljudno vabljeni na Kmetijo »Pr’ Škundr« v Srce Slovenije.

**********************************************************************

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: Arhiv Barbare Vrtačnik

Komentarji uporabnikov
Tagi