Anja Podgrajšek: “Ko potrošnik začuti pristen domač okus, ga ne pozabi”

Kmalu bo tukaj mesec oktober in z njim tudi jesen. Čas, ko bo dozorela tudi sorta jabolk Topaz, ki je med potrošniki izjemno priljubljena. Gre za staro zimsko sorto, ki velja za dragulj med jabolki. »Ko se potrošniki prvič srečajo s sladko kislim okusom, ki ga ima sorta Topaz in jim je le ta všeč, ne želijo več poizkusiti druge sorte jabolk. Gre za okus nasprotja, ki pritegne. Sladko kislo. Jabolka, ki so čvrsta in sočasno tudi sočna«.

V občini Slovenska Bistrica, dobrih 294 metrov nad morjem, leži manjši kraj imenovan Črešnjevec. Gre za kraj, kjer se poleg cerkve sv. Mihaela, že od leta 1831, nahaja kmetija Podgrajšek. Oče Marjan, s pomočjo žene Martine, sina Uroša ter hčera Nine in Anje, že skoraj 20 let skrbi, da so pridelki iz ekološke kmetije kar se da hitro dostopni kupcem. Svoje znanje, energijo in čas investirajo v ekološko sadjarstvo (7 ha) in pa poljedelstvo (17 ha), ter se s pomočjo najrazličnejših certifikatov, ki so jih v tem času pridobili, prizadevajo potrošnikom nuditi največ in najboljše, kar lahko. Vsak izmed družinskih članov je tako v izjemno pomoč tako pri pridelavi, proizvodnji, predelavi in pa prodaji na kmetiji. Naši tokratni sogovornici Anji je izjemno blizu stik z zemljo in pa naravo. »Že od nekdaj sem bila rada v naravi. Najbolj me osrečuje stik z zemljo. Tisti občutek, ko po zemlji kopljem. Ko nekaj ustvarjam. To je preprosto treba začutit,« z navdušenjem doda.

Sprva je bila kmetija usmerjena v živinorejo, nato pa so se preusmerili v ekološko sadjarstvo in pa poljedelstvo. Glavna panoga je tako postala pridelava jabolk, kjer imajo v nasadu poleg sorte Topaz tudi druge, morebiti manj znane sorte jabolk. Veliko imajo tudi izdelkov 100 % iz jabolk, kot so čips, krhlji, sok in kis. Na za to primernih površinah pridelujejo žita (ajda, buče, ječmen, koruza, oves, pira, proso, pšenica, rž), ki jih nato predelujejo v moko, zdrob, kašo in kosmiče. Na kmetiji Podgrajšek razpolagajo tudi z lastnim mlinom, s čimer skrbijo za svežo ponudbo, ki je pri ekološki pridelavi zelo cenjena in pomembna.

Za pridelavo in predelavo ekoloških izdelkov skrbi celotna družina. Tudi Vi, kot predstavnica mlajše generacije, ste si našli svoje mesto in pa zadolžitve na domači kmetiji.

Res je. Na naši kmetiji vsak prvenstveno dela tisto, kar ga najbolj zanima in veseli. Kar osebi dejansko leži. Na ta način poskrbimo za obojestransko zadovoljstvo. Sestra je izjemno hitra in izvrstna v pakiranju, zaradi česar ji tovrstno delo gre tudi zelo dobro od rok. Pa še čas je dobro izkoriščen.

Včasih imam občutek, da je delo na kmetiji mladim precej tuje. Da se raje odločajo za drugačne vrste del, kjer je večji poudarek na tehnologiji, virtualnem svetu in pa iskanju instant zadovoljitev, brez pretiranega truda in pa angažmaja.

Jah, tehnologija nas je vse zasvojila. Gre za pot, ki te posrka vase in zdi se, da je zanimanje za kmetijstvo že del preteklosti.

Imate občutek, da potrošniki sploh še vemo, kaj je lokalno in kaj sezonsko? V mislih imam tudi mlajše generacije, ki morebiti sploh niso imele možnosti spoznati »okuse, ki so bili nekoč?«

Pred nekaj meseci smo prodajali borovnice in maline. Sezona zanje se je iztekla, nakar nas obiščejo stranke z željo, da bi ponovno kupile borovnice. Bili smo konec avgusta in borovnice so sezonski sadež, ki dozori junija in pa julija, kar pomeni, da pri nas več ne rastejo in jih ni mogoče dobiti. Potrošniki so zaradi trgovin navajeni, da je raznovrstno sadje tako rekoč dostopno čez celo leto, pri tem pa pogosto pozabijo, kakšno je poreklo in na kakšen način je bil sadež dejansko pridelan in kasneje tudi hranjen.

Kot bi se sčasoma nekako navadili na okuse in pozabili na tiste, ki so bili nekoč. Na okuse, ki smo jih poznali nekoč.

Potrošniki so se že tako navadili teh okusov, da sploh več ne vedo, kaj je tisti pravi pristni okus. Na določen način več ne zaznajo, da bi okusi morali biti drugačni. Da je razlika, če kupiš sadje, ki je dozorelo lokalno, kjer gre tudi za najkrajšo transportno pot. Sadež danes odtrgaš in je jutri že dostopen potrošniku. Vsekakor je razlika v primerjavi s sadežem, ki je prepotovalo dolge razdalje, bilo veliko časa v hladilnici in vprašanje, kako je bilo sploh pridelano. Načinov, ki se jih v tem primeru poslužujejo je verjetno kar veliko.

Zgodi se, da pride dan, ko se človek znova sreča z okusi, ki jih je poznal nekoč. Zgodilo se je tudi meni, ko sem znova okusila okuse, ki sem jih poznala iz časa svojega otroštva. Potrebovala sem samo priložnost, da se je vrnil spomin na okuse, ki sem jih poznala nekoč.

Tudi sama mislim, da se da, čeprav je težko priti v stik z okusi, ki so bili nekoč. S tistimi pravimi, pristnimi okusi. V poplavi izdelkov se potrošniki navadijo nekega okusa, ki jih vodi naprej in sčasoma postanejo povsem ravnodušni, ali gre za sezonsko ali lokalno. Zahvaljujoč večjemu ozaveščanju, tudi k nam prihajajo nove stranke, včasih pa so razlog tudi različne zdravstvene težave, ki spodbudijo ljudi k iskanju alternativ. V želji, da bi zase in za svoje telo radi naredili nekaj boljšega.

Kmalu bo nastopila jesen, ki je pogosto čas za pripravo večje zaloge, pripravo ozimnice. Imate občutek, da potrošniki morebiti raje izberejo manjše in večkratne nakupe, glede na to, da je vseskozi vse dostopno?

Težko rečem, saj je odvisno od strank. Nekatere stranke pri nas kupijo par zabojev jabolk in jih nato hranijo doma, drugi pa pridejo sproti. Tudi mi jih imamo v hladilnici in so stranke, ki raje vzamejo večkrat manjše količine. Tudi pri moki velja podobo. Marsikdo vzame večje količine moke naenkrat, saj je peka domačega kruha zanje nekaj skorajda vsakdanjega.

Topaz je sorta jabolk, ki je med potrošniki zelo priljubljena.

Res je. Ko je oče obiskoval sejme, se mudil po tujini in se izobraževal, se spominjam, kako je večkrat izpostavil, kako je v trenutku, ko je to sorto poizkusil, začutil da je to to. Da je to tisto nekaj. Okus nasprotja. Ko se potrošniki prvič srečajo s sladko kislim okusom, ki ga ima sorta topaz in jim je le ta všeč, ne želijo več poizkusiti druge sorte jabolk. Gre za okus nasprotja, ki pritegne. Sladko kislo. Jabolka, ki so čvrsta in sočasno tudi sočna. So resnično nekaj posebnega, kar je pokazala tudi praksa. Lani smo namreč posadili novi sorti, Merkur in Gala, vendar se potrošniki v primerjavi s sorto Topaz zanje težje odločajo. Težje se odločajo za druge okuse. Čakajo samo na Topaz. Že cel september stranke kličejo in sprašujejo, kdaj bo oktober, ko bomo znova imeli Topaz.

Načeloma imamo na naši kmetiji okoli 17 000 dreves. Nekaj vmes je še Merkurja, Gale, nekaj pa je tudi hrušk.

To pa je kar velik zalogaj.

Veliko je tudi ročnega dela, saj vsega mehansko ni mogoče narediti, sočasno pa je v ekološkem načinu pridelave določena sredstva prepovedano uporabljati. Ne glede na to, da smo pridobili številne certifikate in da je vedno večja osveščenost in tudi ozaveščenost, je včasih potrošnikom si težko predstavljat, kaj napisano v praksi tudi dejansko pomeni. Želim si, da bi bile potrošnikom dostopne človeku bolj prijazne informacije, s katerimi bi si stvari v praksi lahko lažje in preprosteje predstavljali. Tudi sami smo včasih zmedeni, verjemite mi.

Osebno verjamem, da sta okus in kvaliteta izdelka tista pokazatelja, na osnovi katerih bodo ljudje pričeli zaupati. Ker bodo v okusu začutili kakovost, pristnost, domačnost in opazili tisto razliko. Največ nam pomeni, da ljudje začutijo in opazijo razliko. »Da je to naše čisto nekaj drugega, drugačnega».

Že kar nekaj časa uspešno sodelujete tudi z zadrugo Jarina.

Res je. Všeč nam je, ker se držijo dogovorov in dogovorjenih rokov.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: Arhiv Ekološke Kmetije Podgrajšek

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.