Aleksij Mavrič: “S pomočjo družine je delo v sadovnjaku prijetnejše”

Na visokogorski kmetiji Mavrič, ki se nahaja v Kojskem v Goriških brdih, gospodar Aleksij skupaj z ženo Dolores in dvema sinovoma ter bodočima nevestama, z izjemno predanostjo, energičnostjo, strastjo, zagnanostjo in pa bogatim znanje ter izkušnjami o sadjarstvu, prideluje in predeluje kakovostno briško sadje.

V najzahodnejšem delu Slovenije, na področju idiličnih gričev, kjer so velike strmine in se teren razprostira po številnih terasah, bržinah in kjer ni ravnin, se nahaja ena največjih kmetij v pridelavi češenj daleč naokoli. »2 ha češenj in 2 ha marelic ter nekaj kakija zmoremo in uspemo obvladovati, sočasno pa tudi iztržiti količino, ki jo na kmetiji pridelamo,« nam zaupa Aleksij Mavrič, ki je že kot otrok spremljal očeta v sadovnjak in si na tovrsten način pridobil začetno znanje in pa izkušnje. Z razočaranjem ugotavlja, da se je odnos mladih do dela v zadnjih letih precej spremenil, saj je eden izmed izzivov, s katerim se kmetje pogosto srečujejo ravno »pomanjkanje delovne sile«. Primanjkuje jim pridnih delovnih rok, ki bi jim pomagale pri obiranju sezonskega sadja, saj kot navaja: «Starost obiralcev je nad 40 let, če izvzamem moja dva sinova in pa bodoči nevesti, ki tudi pomagata in še nista dopolnili 40 let.«

Češnja je prvi spomladanski sadež, in v Goriških brdih, kjer naj bi kot prva dozorela ravno tista najzgodnejša sorta, so Briški kraljični, kot jo radi poimenujejo, namenili tudi poseben praznik. Ljubitelji lokalno pridelanega sezonskega sadja pa se češenj še posebej razveselijo.

Torek, 25. 5. 2021 dan za nakup HRANE LETNIH ČASOV (goriške češnje, jagode, šparglji) od 10.00 do 18.00 JARINA Ulica 7. avgusta 9, Dob

»Ljudje si želijo in tudi potrebujejo več informacij, da pobliže spoznajo kdo so ljudje v ozadju pridelka, ki ga položijo na mizo, saj se tudi zaradi tega lažje vživijo v to, kar jedo,« je jasen naš sogovornik, ki mu energije, zagnanosti, vztrajnosti in pa idej za najrazličnejše projekte, nikoli ne zmanjka.

»Projekti se razvijajo v naših glavah. Trudimo se razumeti trg, s katerim delamo. Prav tako poizkušamo ugotovit, kaj trg dejansko potrebuje in na to odgovoriti. Vsekakor pa skušamo biti čim bolj tržni.«

Brala sem, da ste eni največjih pridelovalcev češenj daleč naokoli, kar je vsekakor pomembna informacija.

V Goriških brdih smo omejeni s hektarji. Ko govorimo o Goriških brdih, o nasadih v Goriških brdih, najsibodi o nasadih češenj, marelic ali drugih, vedno govorimo o nasadih, velikih 7 ali 8.000 metrov. V kolikor se češnjev sadovnjak razprostira na 1 ha zemlje, gre tukaj že za nekaj izjemno velikega. Večina kmetij se posveča pridelavi grozdja, v preteklosti pa so urejali velike agromedioracije, kjer so skupaj združevali najrazličnejše parcele, ki so tako postale večje. Govorimo o parcelah velikih 2, 3 ha, včasih tudi 4 ha, kar pa je v Brdih že prava redkost. V Brdih imajo morda 3 ali 4 kmetije skupaj 4 ha zemljišča, pa še te so vinogradniške.

Na naši kmetiji imamo 2 ha češenj, 2 ha marelic ter nekaj kakija. To uspemo obvladovati in količino, ki jo na kmetiji pridelamo, tudi iztržiti.

Imate morda občutek, da je v Sloveniji kakšen predel, kjer je malce večje zanimanje in pa povpraševanje po češnjah? Kjer morebiti pogosteje in v večjih količinah posegajo po češnjah? Jih imajo nekako najraje?

Rekel bi, da je češnja priljubljena po vsej Sloveniji in da ga ni predela, ki bi ga lahko posebej izpostavil. Je pa zanimanje vsekakor povezano z letnim časom, saj smo mi (Goriška brda) s češnjami in marelicami prvi na tržišču, zaradi česar jih na trgu tudi lažje prodamo. Brda kot Brda so zelo znana in poznana kot področje, ki obrodi kakovostne češnje, vendar ne zato, ker bi bili na našem področju toliko bolj pridni pridelovalci, kot so lahko pridni na Gorenjskem, Štajerskem in pa Dolenjskem, ampak zaradi posebnosti, ki jih ima naša zemlja. Naša prednost je naša zemlja. Posebnosti, specifike, ki jih ima naša prst. V sami osnovi je flišasta. Kot visokogorske in gorske kmetije smo locirani na strmih pobočjih, teren se razprostira po gričkih in dolinah, kjer je že sama obdelava tal zelo težavna, še težja in zahtevnejša pa je obdelava sadovnjakov. Zaradi naravnih specifik področja imamo najkvalitetnejše sadje v Sloveniji. V mislih imam kakovost vezano na sladkorno stopnjo, vsebnost mineralov, antioksidantov in ostalega, kar zaobsega in je zaželeno pri svežem sadju.

Stik z naravo in njenimi danostmi, tako prednostmi, kakor tudi omejitvami, je nekaj, kar je potrebno spoštovati in upoštevati, v kolikor si želimo iztržit tisto najboljše, kar nam lahko v danem kontekstu in trenutku tudi ponudi. Kakšen je Vaš tipičen deloven dan, če lahko o nečem tipičnem, glede na to, da gre za sezonsko pridelavo, za nekaj, kar je torej z letnim časom pogojeno, sploh govorimo?

Efektivno je treba delat 8 ur dnevno. Vsak dan. Vsak dan moram biti fizično prisoten v sadovnjaku, pri tem pa še pozorno opazovati in spremljati dogajanje. Na tovrsten način lahko s pomočjo družine obdelamo 4 ha zemljišča, sadovnjakov. V času obiranja potrebujemo več moči, zato je pomoč družine izjemnega pomena. Skupaj, z združenimi močmi, lahko marsikaj naredimo. Ne glede na to, pa je 8 ur efektivnega dela dnevno res nujno.

Vsi sadjarji pa delamo stvari sproti. Sproti opazujemo razmere, kontroliramo dogajanje in po potrebi seveda tudi interveniramo. Sadjar, ki je predan sadjarstvu, to dela z veseljem in povsem podzavestno. Tudi sam dan za dnem spremljam naravo in njene cikluse. Postalo je že nekako samoumevno, povsem naravno.

Vedno pa je potrebno upoštevati in vzeti v zakup dejstvo, da različne sorte sadja zahtevajo različen tretma. Ker vsako sadje zahteva svoje, so potrebni najrazličnejši prijemi. Neprestano se moramo izobraževati in opazovati, saj je vsaka letina drugačna. Vedeti moramo, kdaj se kaj dela, prav tako, kot moramo poznati razloge, ki botrujejo k nastanku nečesa in kako postopati.

Že pogled na peščico cvetočih dreves, je fascinanten. Skušam si predstavljat, kakšna je šele panorama, in kakšni so šele občutki, ko se pogled ustavi na ogromnem cvetočem sadovnjaku, ki se razprostira na nekaj ha površine? Prepričana sem, da človek težko najde besede, s katerimi bi opisal to, kar vidi. Je pa najverjetneje dih jemajoče. In koliko je tukaj skrbi, predanosti, ljubezni, navdušenja ter sreče, ko človek ugotovi, da nekaj lepo uspeva.

Pri nas je vse bolj vzorčno narejeno. Namesto med 10 dreves, se mi sprehodimo med 400, z zavedanjem, da je vsako drevo posebno. Da je vsako sadje specifično. Velikost tukaj nima posebnega pomena, saj gre za stalen proces, ki je del nas in bistven del našega vsakdanjega življenja.

Vsekakor pa je poseben užitek gledati stvari, ki uspevajo. Prav tako gre za poseben užitek, ko prinesemo sadje na mizo in takrat čutimo izjemno spoštovanje. Spoštovanje do sadja, kupca in pa našega dela. Ponosni smo, ko nam stvari uspejo.

Začetek maja je tradicionalno čas, ko imate pridelovalci češenj v češnjevih sadovnjakih ravno z obiranjem polne roke dela. Vstopili smo v drugo polovico meseca in sezona češenj se bo čez malo več kot mesec dni tudi zaključila. Kakšen je vaš občutek glede letošnje letine?

Glede letošnje letine … hm, trenutno kaže, da bomo zaradi obilnega deževja, najverjetneje ob približno polovico pridelka. Propadle so nam že najzgodnejše sorte, in sicer Burlat, Early Burlat, Early Lory in Celeste.

Z obiranjem poznejših sort, kot sta npr. Georga in Garnet, ter ostalih bomo najverjetneje pričeli v prihodnjih dneh. Nekaj časa do zaključka češnjevih tednov še imamo. Zaradi hladnega vremena smo z obiranjem v zamudi za približno 10 dni.

Letos se ne moremo hvaliti, kakor tudi ne pretirano pritoževati ali smiliti sami sebi, saj se vsi, ki smo se odločili obdelovati zemljo zavedamo, da stvari nikoli niso optimalne. Enkrat je boljše, drugič slabše. Ko je dobro, se veselimo, ko je slabše, nam je seveda hudo in težko, ampak tudi takrat zavihamo rokave in z upanjem, da bo prihodnje leto boljše, nadaljujemo z delom in zremo v prihodnost.

Obiranje vsekakor zahteva določene spretnosti.

Največja težava je delovna sila. Kot bi se ljudje v zadnjem času polenili. Veliko je mladih, ki bi lahko zaslužili kakšen evro, vendar se za obiranje ne odločijo. Morda nimajo potrebe, saj do denarja najverjetneje dostopajo kako drugače. S pomočjo staršev ali starih staršev. Nam kmetom pa primanjkuje delovne sile. Primanjkujejo nam pridne delovne roke. Če pa se nam kdo že pridruži, so te osebe pogosto, brez delovnih izkušenj in privzgojenih delovnih navad. Pri potencialnih obiralcih pogrešamo tudi delovno disciplino. Trenutna starost obiralcev je nad 40 let.

Kljub temu, da opozarjate na pomanjkanje mladih, ki bi Vam priskočili na pomoč, ste s sadjarstvom, delom na kmetiji uspeli pritegniti in navdušiti sinova, ter njuni izbranki v upanju, da bi lahko morebiti nekoč, prevzeli in nadaljevali z vašim delom.

Na noge sem postavil eno kmetijo, ki daje možnost zaslužka in preživetja štiričlanski družini, vendar je tako kot povsod, tudi tukaj treba delati. Če se oseba angažira, je sposobna in če ima še malo več sreče, se lahko začetna zgodba nadaljuje, čeprav v podobi novih ljudi, ki jo lahko zapeljejo tudi drugače, skladno s svojimi željami in pa sposobnostmi. V kolikor pa se oseba odloči za službo, za delo v obliki zaposlitve, kjer je plača mesečno določena, se na tej točki marsikaj zaključi. Z delom na kmetiji, v sadjarstvu pa so možnosti nadaljevanja zgodbe velike in če je oseba še sposobna, lahko marsikaj ustvari.

Poleg integrirane pridelave sadja, ste se odločili tudi za predelavo, kar je lahko nekakšna nadgradnja prve in s pomočjo katere se lahko na še drugačen, širši način približate željam in potrebam trga.

Češnje, ki so nam za letošnjo sezono žal propadle, ne moremo uporabiti za predelavo. Ker niso kakovostne, jih ne smemo predelovati. Zaradi obilnega deževja, obilne količine vode, je njihova sestava, njihova celična struktura prevelika. Poškodovane so od dežja, svoje so dodale še raznorazne plesni in pa bolezni, zaradi česar bi se vse, kar bi iz njih naredili, vse za kar bi jih uporabili, povsem pokvarilo.

Imamo pa eno sorto češenj, ki nastopi kot zadnja in ki je najbolj primerna češnja za predelavo. Gre za karnjevko. Nasadili smo jo v enem sadovnjaku in kar predelamo, predelamo samo iz te sorte češenj. Naredimo pa lahko prav vse. Od suhih češenj, sokov, marmelad, etc. Skratka vse, kar je mogoče narediti in kar trg sprejema kot končni proizvod. Kupci pogosto posegajo po predelanih proizvodih lokalnega porekla, ker gre za kar velik in pester izbor.

Z Zadrugo Jarina uspešno sodelujemo že več let, saj razumemo in nam je blizu koncept povezovanja, sočasno pa vanj tudi resnično verjamemo. Z njihovo pomočjo smo uspeli prodati kar precejšnje količine marmelade in pa sokov vrtcem. Veliko se pogovarjamo o strateškem sodelovanju tudi v bodoče, predvsem glede opcij, ki jih imamo s prodajo češenj in pa marelic, ki jih bo letos nekoliko manj.

V stik s češnjami lahko pridemo na več načinov. Ne glede na to katerega izberemo, je kakšen namig, nasvet, ki bi nam lahko bil v pomoč, da bi lažje prepoznali dobre češnje?

Žal tukaj ni recepta, ki bi deloval. Češnjo je potrebno poskusiti. Obstaja pa razlika med češnjami glede na njihov izvor. Povedano drugače, v kolikor boste primerjali isto sorto češenj, ki bo imela enako stopnjo zrelosti in enako stopnjo sladkorja, le da ju boste obrali v različnih predelih Slovenije, bo med njima vsekakor opazna razlika. Češnja iz Goriških brd in pa češnja iz Vipavske, bosta imeli različen okus. Češnja iz Goriških brd bo prijetnejšega okusa. To je tista posebnost, tista specifika, ki naredi razliko in ki izhaja iz zemlje. Bistvo naših češenj je skrito v naši zemlji. V posebnost zemlje, na kateri zraste.

Kaj pa marelice? Kakšna bo letošnja letina?

Marelice letos bodo, vendar bodo zaradi mraza imele lepotne poškodbe. Ponagajali sta nam tudi listna luknjičavost in pa marelična rja, zato bodo marelice z majhno lepotno napako. Počasi že zorijo, zato upam, da bomo v roku 10-tih dni pričeli z obiranjem. Kar se tiče okusa in pa stopnje sladkornosti, mislim, da bo vse v redu.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: Arhiv kmetije Mavrič

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.