Igor Franca: “Prve oljke sem posadil pred petindvajsetimi leti”
Zimzeleno drevo oljke, ki obrodi plod z istim imenom-oljka, najbolje uspeva v Sredozemlju, pod toplim mediteranskim soncem, kjer so zanjo najbolj ugodne razmere.
S Slovenij tovrstne pogoje izpolnjujejo kraji na Primorskem, začenši s kraji v ožjem obalnem pasu, torej na Obali. Že tradicionalno se oljke prideluje v oljčnikih na nadmorski višini do 250 m, kjer so pogoji za pridelavo oljk najugodnejši. Izbirajo se sončne (južne ali jugozahodne), zračne lege, ki so manj obremenjene z vetrom in manj izpostavljene pozebi. Glavna pridelovalna območja so poleg Obale še Goriška in Vipavska dolina ter Goriška Brda.
Oljka je dolgoživa, z bogato ter dolgotrajno tradicijo poznana slikovita rastlina, ki že desetletja predstavlja osnovo za vrhunska oljčna olja, sočasno pa številnim generacijam pomeni nepogrešljivo drevo na istrski kmetiji. V poletnih mesecih nudi izjemno blagodejno in prijetno senco na dvorišču, medtem, ko je oljkarjem v oljčniku v izjemno veliko veselje pridelano olje, ki ga mnogi doživljajo kot dobrodošlo darilo narave tako za zdravje, kakor tudi užitek. Narašča pa tudi število njenih ljubiteljev, pri čemer igra pomembno vlogo tudi skromen angažma, ki ga oljka potrebuje, za uspešno rast in pridelavo.
Oljke so v času obiranja, pa četudi povsem zrele, v surovi obliki, neužitne. V tovrstnem stanju je njihov okus silno grenak in pa trpek.
| Torek, 9. 11. 2021 dan za nakup HRANE LETNIH ČASOVNa voljo bodo:
⇒ od 8.00 do 18.00 ure ⇐Degustacija oljčnega olja in vina Igorja Franca⇒od 16.00 do 18.00 ure⇐JARINAUlica 7. avgusta 9, Dob |
Naš tokratni sogovornik, gospod Igor Franca, je eden izmed več kot 80-tih dobaviteljev Zadruge Jarina, ki se v svojem domačem okolišu na Obali, tradicionalno ukvarja z oljkarstvom in vinogradništvom. »Oljke je posadil že moj oče, nato sem jih pred več kot petindvajsetimi leti nekaj posadil še sam. Danes imamo na dveh lokacijah nasajenih kar 600 oljk. Večji nasad je v bližini Lucije, manjši pa v Kopru. Odločili smo se za ekološki način pridelave, pri čemer v boju proti oljčni muhi uporabljamo ekološke pripravke,« je svoje začetke in pa način pridelave opisal Igor.
Obiranje oljk že tradicionalno velja za opravilo, ki v naravi, ob prijetnem jesenskem vremenu, ponuja priložnost za skupinsko delo in prijetno druženje. »Oljke smo začeli obirati okoli petnajstega oktobra, z drugim vikendom v novembru pa pričakujemo, da bomo s tovrstnim delom zaključili. Kljub temu, da letos pričakujemo okoli 40 % manj pridelka, kot ga je bilo lani, smo optimistični glede količine olja. Izplen olja naj bi bil pri pridelavi večji. Če ponazorim, lani smo imeli od 10-14 %, letos pa pričakujemo, da se bodo številke gibale od 16-20 %«.
Za večje pridelovalce oljk velja, da lahko v torklji prevzamejo olje pridobljeno iz lastnih oljk, medtem, ko za »manjše pridelovalce«, v mislih imam tistih nekaj posameznikov, ki imajo na dvorišču ali okoli hiše morebiti pet dreves, v torklji ob dostavi svojih oljk, prevzamejo »tuje« olje.
Res je. Večji pridelovalci v torkli dobimo oljčno olje iz oljk, ki smo jih pripeljali zmleti, v primeru, ko govoriva o manjših pridelovalcih, ki imajo olje zgolj za lastno domačo porabo, pri prevzemu dobijo oljčno olje pomešano tudi z oljčnim oljem ostalih pridelovalcev. Kajti, težko je pričakovati oziroma si predstavljat, da bo oseba, ki ima doma 5 kg oljk v torklji, naenkrat zmlela izključno samo in zgolj svoje oljke, saj je npr. 5 kg občutno premalo. Ko pa govoriva o pridelavi 100 kg oljk in več, takrat pa se v torklji melje drugače.
Kakšne sorte oljk pridelujete?
Največ imamo Istrske Belice, ki ima zelo dobro redno rodnost in odlično oljevitost. Precej je občutljiva na oljčno muho, v boju s katero si pomagamo z ekološkimi sredstvi. Imamo tudi Leccino, ki je zelo dobra sorta, z izmenično rodnostjo in srednjo oljevitostjo. Nekaj imamo tudi starih sort, kot sta Črnica in pa Buga.
Oljkarji z rezanjem vej oljki v njenem mladostnem obdobju, usmerjajo ter oblikujejo tako krošnjo, kakor tudi njeno podobo, medtem, ko tovrstno rezanje kasneje, v rodnem obdobju, vpliva na ohranjanje ravnotežja med rastjo in pa rodnostjo. Rezanje vej pomembno vpliva na dostop sončnih žarkov tudi v notranjost krošnje.
Kdaj je čas za rezanje oljk?
Z rezanjem pričnemo v začetku marca. Traja pa nekje do petnajstega aprila. Pri nas oljke režemo v kotlasto obliko, z namenom, da lažje pridejo svetlobni žarki tudi v notranjost. Seveda pa se jih lahko reže tudi na način, da krošnja na domačem dvorišču nudi senco.
Brala sem, da se lahko oljke tudi presadijo, v kolikor je želja, da se »preskoči« tisto obdobje, ko iz nežnejšega drevesca zraste mogočna oljka? Povedano drugače, ali je presaditev možna tudi v času, ko je oljka že precej stara in ne samo takrat, ko je še »potaknjenec« ali »cepljena sadika«?
Izkopavajo in presadijo se lahko tudi starejše oljke, vendar jih je potrebno pravilno izkopati, zaliti in prestavit. Z oljkami se ne ravna kakor s trtami, ko se jih po določenem času izkoplje in na njihovo mesto posadi nove.
Pri Vas se ne ukvarjate samo z oljkarstvom, ampak tudi z vinogradništvom.
Res je. Trt imamo okoli 6.000, kar je lahko veliko ali pa tudi ne. Odločili smo se za pridelavo oljk in pa trt z namenom, da imamo vsega po malem. V našem vinogradu prednjači sicer refošk, nekaj pa je tudi malvazije.
Kdaj ste pričeli sodelovati z Zadrugo Jarina?
Spoznali smo se letos spomladi in če sem povsem iskren, mi je kar malce žal, da se nismo srečali že prej. V obdobju, ko smo imeli še več olja, kot ga bomo imeli letos.
***********************************************
V torek, 9. novembra 2021, od 16.00 ure do 18.00 ure vabljeni na degustacijo oljčnega olja in vina, ki ju prideluje Igorja Franca. Degustacija bo potekala na priljubljeni točki hrane letnih časov, stojnici Zadruge Jarina v Dobu pri Domžalah (Ulica 7. avgusta 9).
Avtorica: Petra Petravič; Foto: Arhiv Igorja Franca
Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.