Dr. Milan Balažic, župan Občine Moravče: »Ne bomo dovoljevali, da bi našo zemljo še naprej onesnaževali z nevarnimi odpadki«

Na lanskoletnih lokalnih volitvah je bil za župana Občine Moravče izvoljen dr. Milan Balažic, ki je že takoj po nastopu mandata skupaj z občinsko upravo, ki jo je še malo okrepil, zavihal rokave in se lotil izvedbe projektov. Le-te nam je predstavil v intervjuju, ki smo ga naredili z njim, dotaknili pa smo se tudi trenutno zelo “vroče« teme – problematike odlaganja industrijskih odpadkov v Moravški dolini, čemur župan nasprotuje, njegov cilj pa je, da se ta dejavnost, ki jo država dovoljuje, najprej omeji, nato pa z njo popolnoma preneha. Seveda je o tem že obvestil tudi državo, pristojne institucije ter tudi širšo javnost.

Milan Balažic, doktorant sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, slovenski javnosti ni neznan, saj se je aktivno v politiko vključil v času slovenske demokratizacije in sicer kot član ZSMS in član Kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Leta 1990 je bil v volilni enoti, v kateri so bile tudi Moravče, izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament, ki je naslednje leto razglasil samostojno Slovenijo. Svojo pot je nadaljeval v diplomaciji: na Ministrstvu za zunanje zadeve je vodil oddelek za analize. Ustanovil in vodil je prvo slovensko Diplomatsko akademijo. Zatem je od leta 1999 do leta 2008 na Univerzi v Ljubljani (FDV) kot profesor poučeval politološke predmete. Bil je vodja Katedre za teoretsko politologijo in vodja Oddelka za politologijo. Prav tako je veliko predaval in gostoval v tujini. Napisal je 16 knjig, predvsem s področja sodobne slovenske zgodovine, politične filozofije, matematične logike in psihoanalize. Leta 2009 se je kot državni sekretar vrnil na Ministrstvo za zunanje zadeve, kjer je poleg ostalega deloval kot uradni govorec Ministrstva. Leta 2011 ga je Vlada Republike Slovenije imenovala za veleposlanika v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Indoneziji in pri organizaciji ASEAN. Zadnja leta je pomagal slovenskim podjetjem pri vstopu na avstralski trg. Lani je na Dolah pri Krašcah postavil astronomski observatorij, saj je astronomija že od nekdaj njegova velika strast.

Kot velikega zagovornika čiste Moravške doline, saj je dr. Balažic praktično že na začetku mandata glasno in jasno povedal, da je proti nadaljnjemu odlaganju industrijskih odpadkov v Moravški dolini, ga je slovenska javnost že spoznala. Skrb za ekologijo in čisto Moravško dolino, pa ni vse, kar si je zadal v svojem mandatu. V načrtu ima kar nekaj pomembnih projektov, za nekatere izmed njih je skupaj s sodelavci že zavihal rokave, podporo pa so projekti dobili tudi na politični ravni v Občinskem svetu, saj je župan prekinil z dosedanjo prakso, za katero je bila značilna razcepljenost, s čemer se nikoli ni prišlo daleč. Večina svetnikov je z županom podpisala partnerstvo za razvoj, kar pomeni, da sedaj ni več zavor, da ne bi izpeljali projekte, ki so usmerjeni v razvoj Moravške doline. Več o županovih načrtih in projektih si lahko preberete v intervjuju.

Kako in kdaj je prišla odločitev, da kandidirate za župana?

Lahko rečem, da je do te odločitve prišlo na zelo nenavaden način, saj sam sebe nikoli nisem videl v lokalni politiki. Edini moj stik z lokalno politiko je bil v začetku devetdesetih let, v času županovanja Dimitrija Rupla v Ljubljani, ko sem bil njegova desna roka. Ideja, da bi sam kandidiral za župana, je padla lani v krogu prijateljev in še nekaterih. Dejali so mi, da je čas za spremembo in da sem pravi kandidat. Kakšen mesec dni se temu upiral. Odločitev, da kandidiram, pa je nato padla v Avstraliji, kjer sem bil na poslovnem potovanju, imel pa sem tudi zelo zanimiv pogovor. To odločitev sem sprejel na letališču v Melbournu, ko sem se vračal domov. Po povratku v domovino sem se sestal s podporniki in stekle so priprave na kandidaturo. Neposredno so me podprle tudi stranke NSi, SLS in Ljudsko gibanje Moravče, saj so v moji kandidaturi videli perspektivo. Potem se je začela kampanja, ki je bila dolga in naporna. V drugem krogu volitev pa me je podprla tudi stranka SDS.

Bi se danes še enkrat odločili za kandidaturo?

Zagotovo bi se še enkrat odločil za kandidaturo in sicer sedaj še lažje kot prej. Zdi se mi, da so me ljudje v Moravški dolini lepo sprejeli, saj so tako moja vizija kot projekti, ki sem jim jih predstavil, dobili podporo na volitvah. Začrtal sem politiko, ki daje vidne in takojšnje rezultate. Na državni ravni se običajno vse dogaja na dolgi rok, na lokalni ravni so sprejete odločitve hitro vidne na terenu. Ko je izkazan napredek, si dejansko nekaj dobrega naredil za občino in ljudi, ki tam živijo. Lokalna politika se mi zdi hvaležna oblika politike.

V kakšni kondiciji ste prevzeli Občino Moravče?

Najprej moram izpostaviti to, da bivši župan po mojem prevzemu funkcije župana, ni hotel opraviti primopredaje, kar se mi ne zdi spodobno. Zaradi tega sem moral skupaj s sodelavci sam odkrivati dejansko stanje na Občini. V sami občinski upravi sem našel solidno ekipo, ki pa sem jo še malo dopolnil. Finančno je bila Občina Moravče v relativno dobrem stanju, prav tako ni večjih dolgov. Predmet moje ostre kritike pa je ta, da je nekdanji župan v svoji volilni kampanji govoril, kaj vse bo storil v naslednjem mandatu in da projekti za to že obstajajo. Revizija projektov, ki smo jo opravili, pa je pokazala, da je stanje porazno. Od teh projektov, ki jih je nekdanji župan predstavljal v svoji predvolilni kampanji in so se pripravljali že štirinajst let, ni ne ustrezne dokumentacije in ne gradbenih ter drugih dovoljenj. Skratka nobene ustrezne dokumentacije. Za primer dam lahko gradnjo doma starejših občanov, za katerega je bilo v preteklosti za različne projekte porabljenih že 600.000 evrov, dejansko pa smo se šele sedaj začeli pogovarjati s koncesionarjem. Ravno tako je z južno obvoznico, saj smo šele sedaj oživili projekt in ga spravili na plano ter se začeli pogovarjati z državo. Na enak način se je obljubljalo s šolo, vrtcem, športnim parkom … V bistvu smo podedovali samo idejne načrte.

Če potegnem črto. Vse tisto, kar se je v štirinajstih letih obljubljalo, pa se ni zgradilo, je padlo na naša ramena. Morda nekateri neupravičeno pričakujejo, da bomo vse to naredili v štirinajstih tednih, vendar žal tako hitro ne bo šlo, saj je dokumentacija tista, ki bo vzela največ časa. Smo pa trdno odločeni, da te projekte izpeljemo. Celotna ekipa močno dela na tem, da jih spravimo v življenje. Lahko rečem, da se nezadovoljivo stanje krepko popravlja z našim aktivnim pristopom.

Kakšno stanje pa je na politični ravni, se pravi v občinskem svetu?

V občinskem svetu smo sestavili nadstrankarsko koalicijo, ker se nam je zdelo, da s starim načinom politike ne bi prišli daleč. V preteklosti je bila za moravško politiko značilna močna razcepljenost, s tem pa se nikoli ni prišlo daleč. Z mojim prihodom smo naredili nov korak, saj sem vsem svetnikom ponudil v podpis partnerstvo za razvoj. Od štirinajst svetnikov se jih je devet odločilo za pristop in podpisalo partnerstvo za razvoj. Med njimi sta stranki NSi in SLS, polovica svetnikov liste bivšega župana in polovica svetnikov SDS. To je trdna podlaga, da lahko projekte izvedemo na politični ravni. Prav zaradi tega sem zelo hvaležen svetnikom, ki so pristopili k temu partnerstvu za razvoj, da ta koalicija deluje in da ni več blokad ter zavor. Ni namreč več opravičil, da to kar smo rekli, ne bi speljali. Temu rečemo nova politika. Ta pa stremi k razvoju občine.

Kdaj lahko pričakujemo gradnjo doma starejših občanov?

V naslednjih nekaj dneh pričakujemo podpis pogodbe in dogovor z izvajalcem del. V planu je, da temeljni kamen položimo še pred poletjem, s samo gradnjo pa naj bi pričeli jeseni. Gradnja naj bi trajala od dvanajst do štirinajst mesecev, odprtje pa naj bi bilo po novem letu 2021. Ta projekt je povezan tudi s spremljevalnimi projekti, saj predvideva širitev Vegove ceste, prav tako pa bo ta del Moravč dobil novo podobo. Ker smo se zelo angažirali na tem projektu, smo si rekli, da bi resno zastavili z domom II. in III. Se pravi, da bi postavili še kakšen dom za starejše občane. Omenjena ideja osnovo nosi v sprejeti Strategiji, ki v občini Moravče predvideva butični turizem. Vse to prinaša tudi lepo število delovnih mest, teh pa v Moravčah nujno potrebujemo. Prav tako bi s tem nadomestili tista delovna mesta, ki se opuščajo. Sploh, ko bomo v Moravški dolini omejevali umazano industrijo.

In kakšen bo dom starejših občanov?

Dom starejših občanov bo opremljen po sodobnih standardih, ki si ga naši občani zaslužijo, imel pa bo okrog 100 postelj. Ob tem moram povedati, da je s koncesionarjem sklenjen dogovor, da bodo imeli naši občani prednost pri pridobitvi postelje. Seveda pa bo dom sprejemal oskrbovance tudi od drugod. Naj ob tej priložnosti še povem, da se je projektom doma starejših občanov pričelo leta 2007. In sicer je bil takrat naš dom planiran v kombinaciji z domovoma v Rogaški Slatini in Kranjski gori. V obeh krajih so domova odprli v letu 2012, pri nas pa je nekdanji župan vse zavozil. Sedaj rešujemo te zatečene stvari, to slabo dediščino, ki jo nekdanji župan v dvanajstih letih ni bil sposoben speljati.

Kako kaže z južno obvoznico?

V zvezi z gradnjo južne obvoznice smo se že sestali na Direkciji za infrastrukturo, kjer smo se dogovorili za okviren terminski načrt. Najprej se bo obvoznica umestila v prostor, jeseni bo sledila javna razgrnitev, na kateri bodo občani lahko podali pripombe na projekt, potem sledi izdelava projektne dokumentacije, nato pa je na vrsti država, saj je to državni projekt, ki bo tudi financiran iz državnih sredstev. Na občini moramo samo opraviti domačo nalogo, da bo imela država vse pripravljeno in podporo pri realizaciji projekta. Želim si, da se obvoznica zgradi v tem mandatu.

Lotili naj bi se tudi reševanja problematike poplavljanja Moravške doline?

Letos imamo v proračunu planirano rekonstrukcijo triintrideset cestnih odsekov in dva mostova. Ključen most je v Serjučah, ki je bil do sedaj glavni krivec za poplave v Moravški dolini, saj sta most in struga prenizka, da bi pogoltnila večje količine vode. Z rekonstrukcijo bomo poglobili strugo in zvišali most. S tem bomo rešili poplavljanje, obenem pa se bodo močvirna zemljišča osušila.

V zadnjih letih v Moravški dolini prebivalstvo narašča in sicer tako na račun natalitete kot tudi priseljevanja, čemur je potrebno slediti tudi z ustrezno infrastrukturo. Po kateri infrastrukturi se kaže največja potreba?

Resno razmišljamo o širitvi šole in vrtca, saj oba pokata po šivih. Moravška dolina nima problemov z nataliteto, saj se vsako leto rodi od 60 do 80 otrok. Prav tako se v našo občino vsako leto na novo preseli približno sto ljudi. Ker se število prebivalcev hitro povečuje, v zadnjih petnajstih letih je iz 4.000 prebivalcev naraslo na 5.6000 prebivalcev, je treba temu ustrezno slediti tudi z vso infrastrukturo, med katere spadata tudi šola in vrtec. Projekt širitve šole in vrtca je treba čim prej uresničiti in za nove generacije poskrbeti ustrezna mesta. Moravče so Vegovo mesto, kjer še poseben poudarek dajemo matematiki, naravoslovju in astronomiji. To se pozna tudi pri nagradah, ki jih prejemajo na tekmovanjih naših učenci. Ta projekt bomo speljali tudi kot obuditev identitete Jurija Vege v Moravški dolini.

Prej ste omenili butični turizem. Kje vidite potencial v turizmu?

Ena izmed prioritet je tudi razvoj turizma, kar mislimo speljati preko razširjene turistične dejavnosti, kot so kmetije odprtih vrat, preko zgodovine, imamo pa tudi kar nekaj zanimivih točk, kot sta Limbarska gora in Tuštanj. V našo občino želimo pripeljati ljudi iz sveta, saj jim imamo kaj ponuditi. Res pa je, da moramo zagotoviti prenočišča. Najprej se bomo lotili izdelave spletne strani, kjer bo prisotna vsa turistična ponudba Moravške doline, seveda z zgodovino in vsemi moravškimi znamenitostmi. Na Limbarski gori načrtujemo obnovo vrha, na Tuštanju pa bomo začeli organizirati prireditve, ki se jih bodo lahko udeleževali ljudje iz vse Slovenije in tudi tujine. S tem bomo poživili grad Tuštanj. Načrtujemo tudi obnovo tržnega prostora in starega centra Moravč.

Prebivalci občine so se uprli odlaganju odpadkov v jame, ki so nastale zaradi izkopavanja kremenčevega peska in to leta 2007 potrdili na referendumu. Vendar se je odlaganje odpadkov, po prepričanju ljudske iniciative Moravče tudi nevarnih, nemoteno nadaljevalo. To ste januarja in pred dnevi tudi javno izpostavili in zahtevali določene ukrepe. Kakšna je dejansko problematika in na kakšen način ste se lotili reševanja?

Doslej imamo v rokah tri analize in sicer iz leta 2007, 2017 in letošnjo. Vse tri analize kažejo na visoko prisotnost težkih kovin, arzenik in drugih lažje škodljivih in strupenih substanc, ki se izcejajo v naše vode. Najprej se izcejajo v Drtijščico, iz nje v Kamniško Bistrico in naprej v Savo. Zato je to tudi problem celotne Slovenije. Ob tem moram dodati, da podjetje Termit pri reševanju te problematike ne sodeluje z Občino Moravče, sami občini pa so do sedaj naredili ogromno škode. Tega, da bi našo zemljo še naprej onesnaževali z nevarnimi odpadki, pa seveda ne bomo dovoljevali.

Se pravi, da boste temu naredili konec?

Tudi sicer mislimo resno omejevati dovoz industrijskih odpadkov v Moravško dolino, za kar daje dovoljenje država. Smo jim pa jasno povedali, da pri nas ne mislimo prenašati umazane industrije. Naš cilj pri reševanju te problematike je takšen, da bomo najprej omejevali, nato pa zaprli to dejavnost, saj ne sodi v to res prekrasno dolino. Z vidika delovnih mest, to ne bo velik problem, saj je v Termitu zaposlena večina prekarne delovne sile, Moravčanov ni veliko.

Kaj pa, če s strani države in pristojnih institucij ne bo posluha?

V kolikor s strani države ne bo posluha za naš načrt, pa jim obljubljamo protestno politiko, državljansko nepokorščino in vse, da izsilimo to, kar bo v prid ljudem iz te doline. Enako velja tudi za peskokop Dešno, ki pa neposredno ogroža našo pitno vodo. Tudi tu bomo šli po enaki poti. Najprej z omejevanem, nato pa do popolnega zaprtja. V tem primeru je namreč vprašanje uničenja celotnega vodovodnega sistema, saj je v vodi prisotna visoka vsebnost organskih primesi. Prav zaradi tega se mora moravško vodo klorirati. Edino voda iz novega črpališča v Soteski je čista, ki pa je tudi že ogrožena, saj je Termit lani za šolo skopal novo luknjo. Ekološka problematika v Moravški dolini je izreden problem. Smo za zaprtje te dejavnosti, ki nima perspektive, saj samo škodi ljudem in naravi.

Kaj pa mladi ter njihove potrebe in interesi?

Takoj po nastopu mandata sem oblikoval posvetovalno telo, iz katerega bo nastal neke vrste mladinski svet. Na tem posvetovalnem telesu se veliko pogovarjamo o tem, kakšni so interesi in potrebe mladih v Moravški dolini. Pogovarjamo se tudi o tem, da bi za mlade uredili in tehnično opremili prostor. Mladi so zelo zainteresirani, da se uresniči projekt športnega parka. Naj pa ob tej priložnosti povem, da bomo v občini Moravče obnovili skakalni šport, saj pripravljamo projekt gradnje nove skakalnice. Mislim, da bomo z mladi prišli do nekih izhodišč, kaj potrebujejo mladi v naši občini, mi pa jim bomo stali ob strani. Predvsem je pomembno, da mlade spravimo čim bolj stran od alkohola in drog. Če se ustrezno poskrbi za njih, teh problemov ni. Projekt, ki ga že vodijo mladi pa je oblikovanje moravške televizije. Intenzivno delamo na studiu, zato smo nabavili že nekaj opreme, da bo televizija na polno zaživela.

Kako pa je s sodelovanjem z občinami nekdanje skupne domžalske občine?

Občine Moravče, Lukovica, Domžale, Trzin in Mengeš so tradicionalno vezane ena na drugo. Prvič zaradi skupne zgodovine, drugič pa zaradi solastništva, saj imamo kar nekaj skupnih javnih institucij. Vseh pet županov se nas redno sestaja vsak mesec, kjer usklajujemo razvojne projekte. Eden izmed njih je obnova Zdravstvenega doma Domžale, s tem da tudi v Moravčah želimo okrepiti ambulanto. Druga stvar pa je ekološka dejavnost. Mesec dni nazaj je vseh pet županov na našo pobudo podpisalo posebno ekološko deklaracijo, da bomo na tem področju nastopali skupaj. Vsaka občina namreč  nima takšne teže, kot vse skupaj. Od teh petih občin so štiri visoko razvite, Moravče pa so njihov revni bratranec, zato je včasih težko slediti nivoju, kot ga imajo ostale občine. Pri nas ni večjih podjetij, ljudje, ki so tukaj zaposleni pa imajo nizke plače. Prav tako so tudi pokojnine nižje. Ljudje zaradi tega težje plačujejo visoke račune. Tudi komunalni prispevek je v občini Moravče večji. V Trzinu gospodinjstvo za omrežnino plača štiri evre, v Moravčah pa sedemnajst evrov. Konfiguracija v moravški občini je namreč takšna, da je vse dražje. Zato sem tudi apeliral na ostale župane, da izkažejo vsaj malo solidarnosti z nami, kadar gre za takšne stvari. Z domžalsko občino smo tudi v pogovoru, da bi se večji del moravške občine priključil na kanalizacijsko omrežje.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar