Nihalka na Veliko planino praznuje 60 let
V letošnjem letu se ob 60 letnici spominjamo začetkov delovanja nihalke na Veliko planino, ki je leta 1964 prvič popeljala potnike in jim približala lepote Kamniških Alp.
Z nihalke, ki že 60 let povezuje dolino Kamniške Bistrice s 1.412 metri visoko planino, se odpira pogled na mogočne Kamniško-Savinjske Alpe. Velika planina je edinstvena planota z bogato naravno in kulturno dediščino. Svetovna turistična organizacija je za letošnjo temo izbrala “Turizem in mir”, saj turizem lahko pomaga pri povezovanju in mednarodnem razumevanju.
Velika planina, ki se dviga nad Kamniško Bistrico, je znana po zelenih pašnikih, pastirskih kočah in tradicionalnem pastirskem življenju, ki se je ohranilo skozi stoletja. Pastirji tu še vedno pasejo govedo in izdelujejo mlečne izdelke. Planina je bila naseljena že v bronasti dobi, kar dokazujejo najdbe, kot je bronasta plavutasta sekira iz obdobja med 13. in 11. stoletjem pr. n. št.
Medobčinski muzej Kamnik v gradu Zaprice hrani razstavo, ki prikazuje življenje na planinah od prazgodovine do danes. Na ogled so arheološke najdbe, pastirska oblačila in velikoplaninska arhitektura. Posebej pomembno je delo arhitekta Vlasta Kopača, ki je zaslužen za ohranitev prvotnih pastirskih naselij na Veliki, Mali in Gojški planini.
Zgodba o gradnji nihalke se je začela že leta 1958, ko je arhitekt Vlasto Kopač zasnoval urbanistični program in varstveni režim Velike planine, da bi zaščitil pastirski del planine. Kopač je prav tako načrtoval počitniško naselje ter turistične koče, ki se naslanjajo na tradicionalno arhitekturo. Leta 1960 je zasnoval obe postaji nihalke in hotel Šimnovec. Nihalka je bila uradno odprta leta 1964 in je postala prva tovrstna naprava v Sloveniji.
Leta 2011 je bila zaradi varnosti zamenjana stara strojnica nihalke z novo energetsko učinkovito napravo, leta 2020 pa nosilna vrv, ki se menja vsakih 20 let. Leta 2023 je bila dvosedežnica Šimnovec zamenjana z novo šestsedežnico.
Velika planina privablja obiskovalce skozi vse leto. Poleti je priljubljena med pohodniki, pozimi pa ponuja smučarske in sankaške proge. Jeseni planino krasijo zlati macesni, spomladi pa vijolični žafrani. Na planini veljajo ukrepi za varstvo okolja, vključno z omejevanjem motornega prometa in urejenimi pohodniškimi potmi, ki zagotavljajo odgovoren odnos do narave.
Velika planina je pomemben del slovenske kulturne in naravne dediščine, ki jo je vredno ohranjati za prihodnje generacije.
Avtor: Ines Pušnik