Na današnji dan, 24. aprila, obeležujemo dan brez zavržene hrane! Ta dan nas spodbuja k razmisleku, kakšen odnos imamo kot sodobna družba do hrane in koliko hrane, ki je še vedno užitna, žalostno konča med odpadki.
Vlada Republike Slovenije je leta 2023 na pobudo organizacije Ekošola in njenimi partnerji 24. april razglasila kot slovenski dan brez zavržene hrane s ciljem trajnega zmanjševanja in preprečevanja nastanka zavržene hrane. Statistični urad navaja, da je vsak Slovenec leta 2024 povprečno zavrgel kar 79 kilogramov hrane , skupno v vseh členih prehrambene verige pa se je zavrglo neverjetnih 168.000 ton hrane.
V gospodinjstvih dnevno nastane 200 ton odpadne hrane Težko si predstavljamo tako visoke številke, pa vendar: leta 2024 je nastalo 73.600 ton odpadne hrane, kar pomeni 200 ton na dan. Vsak prebivalec Slovenije je tako leta 2024 dnevno zavrgel 95 gramov hrane (od tega je bilo užitnega dela približno 31 g, 64 pa neužitnega, kot so olupki, kosti, lupine …). Gospodinjstva žal prispevajo največji delež odpadne hrane, ki znaša 44 %, sledita gostinstvo in strežba hrane z 32 %, v proizvodnji hrane je ta delež znašal 15 %, medtem ko je bil najmanjši v dejavnosti trgovine z živili z 9 %.
»Najprej porabite, kar imate doma« Vsi poznamo ta občutek, ko si ob pogledu na hladilnik, četudi poln, zaželimo nekaj povsem drugega, kar trenutno nimamo doma. Vsak posameznik bi si moral prizadevati, da je odpadne hrane čim manj, zato je nasvet, da najprej porabimo, kar imamo doma, ključen za odgovorno ravnanje s hrano. Čeprav nismo navdušeni nad kuhanjem in se nam ideja, kaj bomo danes kuhali, ne utrne že ob pogledu v hladilnik, pa lahko z današnjo tehnologijo, preprostim dostopom do spletnih vsebin in s pomočjo umetne inteligence le z nekaj kliki in vpisom iskanih besed v spletišče hitro najdemo recept za okusno kosilo ali večerjo s sestavinami, ki jih imamo že doma.
Da porabimo, kar imamo že doma, ni le odgovorno, ampak je prijaznejše tudi do naše denarnice, ki pa se s podražitvami hrane in drugih dobrin, ki smo jim priča v zadnjem času, vztrajno tanjša.
Preprosti nasveti za čim manj zavržene hrane Potrebno je le malo dobre volje in nekaj načrtovanja, da tudi mi prispevamo k zmanjšanju problema, ki postaja vsak dan večji. Problematika zavržene hrane je zelo široka in vključuje več različnih vidikov, ki se med seboj prepletajo – zmanjševanje odpadne hrane je pomembno tako za okolje, gospodarstvo kot tudi za družbo.
Z vami delimo nekaj preprostih nasvetov, kako lahko vsak posameznik prispeva k čim manj zavržene hrane:
1. Premišljen obisk trgovine
Preveri, kaj imaš v hladilniku in si napiši na list ali pa v telefon, kaj potrebuješ. Tako se bo lažje izogniti impulzivnim nakupom. Pa še en dobronameren nasvet: v trgovino ne hodi lačen!
2. Načrtuj svoje obroke vnaprej in jih pravilno shrani
Nekaj načrtovanja in obiskov kulinaričnih spletnih strani je potrebnih in že si lahko oblikujemo tedenski jedilnik. Zagotovo pa ste slišali tudi že za izraz “meal prep”, kjer skuhamo večje količine ene jedi kot je na primer riž, kvinoja, kus kus, kaša, poleg pa si pripravimo še različne kombinacije, kot je zelenjava, meso, riba. Hrano shranimo v posodicah v hladilniku oziroma v zmrzovalniku in jo nato pokombiniramo med seboj. Hrano shrani v posodice, ki dobro tesnijo, da jih lahko vzameš tudi s seboj v službo, na izlet, na pot itd.
3. Uporabi ostanke
Ostanki, ki nastanejo pri kuhanju, so včasih res samo to – ostanki, ki jih zavržemo, a velikokrat jih lahko uporabimo tudi za druge jedi. Na primer iz ostanka zelenjave lahko pripraviš juho, iz starega kruha lahko narediš kruhove cmoke ali ocvrte kruhove rezine oziroma po domače “pohane šnite”, lahko pa jih zmelješ tudi v drobtine. Če je sadje že prezrelo, ga vrzi v mešalnik in iz njega ustvari smuti ali pa speci pecivo.
4. Poznaš oznake na embalaži?
Veš, kaj pomenijo oznake? “Uporabno najmanj do” pomeni, da je hrana lahko še užitna tudi po tem datumu, “Porabiti do” pa označuje rok, po katerem živilo ni več varno za uživanje. Zelo pomemben podatek.
5. Naj bo hladilnik pregleden
V urejen in pregleden hladilnik, iz katerega se ne vije neprijeten vonj, je zagotovo večje veselje pogledati. Postavi živila, ki imajo krajši rok uporabe, bolj spredaj, da jih prej porabiš.
6. Si skuhal preveč? Deli z drugimi!
Je po kosilu ostalo preveč testenin (je sploh mogoče uganiti ravno pravšnjo količino?) in omake? Deli z družinskimi člani, ki ne živijo z vami, sorodniki, sosedi ali pa lačnimi sodelavci, ki vam bodo iz srca hvaležni. Če deliš s kom, ki je v stiski, pa še toliko bolje.
7. Imaš kompost? Uporabi ga!
Če imaš doma vrt, ob njem pa kompost, je to odlična rešitev za hrano, ki ni več užitna. Pa še vrt vam bo hvaležen.
Več o kompostiranju si lahko preberete tudi na https://www.prodnik.si/ravnanje-z-odpadki/kompostiranje-doma .
Majhne spremembe = velika razlika Majhne spremembe v našem vsakdanjem ravnanju lahko vodijo do velikih rezultatov. Če začnemo načrtovati nakupe, bolje shranjevati hrano, porabljati ostanke in kupovati bolj premišljeno, lahko bistveno zmanjšamo količino zavržene hrane. V pripravo hrane vključite tudi najmlajše, da bodo s hrano ravnali odgovorno že od malih nog.
Eden od korakov je zagotovo tudi izogibanje nakupu pakirane zelenjave in izbira lokalno pridelane hrane pri pridelovalcih, na tržnici ali v zadrugah. To je pomemben korak k zmanjševanju odpadkov, saj s tem omejimo embalažo, podpremo lokalno gospodarstvo in pogosto kupimo bolj sveža živila, ki se manj kvarijo.
Navedene številke so zgovorne in predvsem zaskrbljujoče. Z odgovornim in spoštljivim ravnanjem do hrane lahko vsak posameznik prispeva pomemben del v mozaiku. Vsaka sprememba v vedenju, ki pripomore k zmanjšanju zavržene hrane, je dobrodošla in prav vsaka šteje!
Vir: SURS, gov.si
Foto: Freepik
Related
