31. oktober, svetovni dan varčevanja

Gospodinjstva v Sloveniji so lani v povprečju privarčevala manj kot leto prej. Rast finančnih sredstev gospodinjstev se je nekoliko upočasnila, a je še vedno presegla rast obveznosti.

Svetovni dan varčevanja so razglasili 31. oktobra 1924 na mednarodnem kongresu v Milanu. Na njem so se zbrali predstavniki hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav, med drugim z območja današnje Slovenije. Glavni namen kongresa je bil spodbuditi ljudi k varčevanju, predvsem v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah.

Gospodinjstva del svojega razpoložljivega dohodka porabijo za nakup trajnih in netrajnih potrošnih dobrin ter storitev (t. i. izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev), preostali del pa namenijo varčevanju. S stopnjo bruto varčevanja prikažemo, kolikšen delež svojega razpoložljivega dohodka gospodinjstva privarčujejo.

V Sloveniji stopnja bruto varčevanja gospodinjstev lani 13,3-odstotna

Delež privarčevanega razpoložljivega dohodka je za leto 2024 znašal 13,3 %. S to stopnjo bruto varčevanja smo se po zadnjih podatkih Eurostata uvrstili v sredino lestvice članic EU, za katere so ti podatki na voljo. Najnižjo stopnjo so imeli na Slovaškem (5,9 %), najvišjo pa v Nemčiji (20,0 %). Višji kot za Slovenijo, sta bili tokrat stopnji za povprečje EU (14,6 %) in evrsko območje (15,3 %).

Rast finančnih sredstev gospodinjstev manjša kot predlani

Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva gospodinjstev lani znašala 87,2 milijarde evrov. Njihova rast se je malenkost upočasnila z 8,5 % na 8,4 %. Najbolj so se povečale bančne vloge, delnice in lastniški kapital ter sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem.

Struktura privarčevanih sredstev se v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Največji delež so predstavljale bančne vloge (35,8 %), sledile so delnice in lastniški kapital (35,2 %) ter sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (11,2 %), delež gotovine pa je znašal 9,1 %. Za primerjavo, gospodinjstva evrskega območja imajo največji delež sredstev v obliki delnic in lastniškega kapitala (35,7 %), sledijo bančne vloge (28,7 %), zavarovanja in pokojninske sheme so višja (26,6 %), delež gotovine pa nižji (2,9 %).

Rast finančnih obveznosti gospodinjstev večja kot leto prej

Finančne obveznosti, predvsem posojila, so lani v Sloveniji znašale 18,5 milijarde evrov. Stopnja rasti se je zvišala z 4,7 % na 5,6 %, pri čemer je k rasti skoraj v celoti prispevala pospešena rast dolgoročnih posojil. Ta so zajemala največji delež v strukturi obveznosti gospodinjstev, kar 82,3 %. Sledili so komercialni krediti in predujmi (6,6 %) ter kratkoročna posojila in druge obveznosti (po 5,5 %).

Podobno strukturo so imela gospodinjstva evrskega območja, kjer dolgoročna posojila predstavljajo 87,1 %, kratkoročna posojila 3,2 %, komercialni krediti s predujmi 3,1 %, ostale obveznosti pa 6,6 %.

Rast stanovanjskih in potrošniških posojil

Stanovanjska posojila so v zadnjih desetih letih neprekinjeno naraščala, razen v obdobju 2020–2022. Lani so bila v primerjavi z letom 2014 večja za 60,8 %. Potrošniška posojila so se gibala nekoliko bolj neenakomerno, z izrazitejšim porastom v obdobju 2022–2024, in so se povečala za 58,3 %, kar jih je precej približalo rasti stanovanjskih posojil. Ostala posojila so se v istem obdobju povečala za 33,9 %.

Struktura posojil se v obdobju 2014–2024 ni bistveno spremenila. Stanovanjska posojila so imela povprečno 62,5 % delež, potrošniška posojila 23,9 %, ostala posojila pa 13,6 %.

Zadolženost gospodinjstev

Povprečna zadolženost slovenskih gospodinjstev, merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi in bruto razpoložljivim dohodkom, je lani znašala 40,4 %, kar je 0,9 odstotne točke več kot leto prej. Kljub temu je še vedno skoraj polovico nižja od povprečja evrskega območja, ki je lani znašalo 82,2 %.

Vir: SURS