Naš rojak veliko razkril o ozadju atentata na Franca Ferdinanda

Zakaj je umrl Franc Ferdinand? Kaj se je dogajalo večer pred Sarajevskim atentatom? Kakšne so bile teorije zarote umora v Sarajevu? Odgovore na ta vprašanja smo lahko slišali v Krašnji v torek, 19. novembra. Več kot 60 zainteresiranih obiskovalcev se je zbralo v Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo v PŠ Krašnja, kjer je potekala predstavitev knjige »Na predvečer vélike vojne«. Knjiga vsebuje tudi razpravo o Ivanu Avguštinu Žibertu, duhovniku, ki je bil devet let nastavljen pri grajski kapeli na Belvederu kot spovednik vojvodinje Zofije, avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in je dobro poznal takratne razmere na dvoru.

Franc Ferdinand, avstrijski prestolonaslednik, si 28. junija 1914 ni želel iti v Sarajevo. Obisk je večkrat zavračal, vendar je na vztrajno prigovarjanje cesarja Franca Joževa in obljubo, da bo njegova soproga Zofija von Hohenberg obravnavana spoštljivejše na dvoru, naposled le pristal. Gre za to, da avstrijski dvor ni sprejemal Zofije, kar je najbolje vedel njen spovednik Ivan Avguštin Žibert, sin Antona Žiberta. Njegov oče je bil bratranec Frana Maslja Podlimbarskega in v otroštvu živel v Krajnem Brdu nad Krašnjo v občini Lukovica.

Ivan Avguštin Žibert je bil spovednik soproge Franca Ferdinanda. Kot duhovnik ni smel izdajati skrivnosti, je pa objavil študijo kot budni opazovalec Habsburžanov v obdobju pred smrtjo Franca Ferdinanda. Njegova študija je objavljena v knjigi Na predvečer vélike vojne.

Pred umorom naj bi Franc Ferdinand trikrat predhodno preprečil, da ni prišlo do vojnih spopadov, kar ni bilo všeč številnim političnim nasprotnikom, ki so imeli predsodke do Srbije. Franc Ferdinand naj bi slovel kot prijatelj Južnim Slovanom, kar številnim ni bilo povšeči, Žibert pa je kot spovednik opazoval Habsburški dvor in njihove protokole ter svoja razmišljanja strnil v študijo. V njej sicer ni smel veliko izdati, zato je glavnega nasprotnika Franca Ferdinanda označil s črko K.

Žibert najbolj izviren analitik in opazovalec avsto-ogrskega dvora

Knjiga »Na predvečer vélike vojne«, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu, osvetli številne zanimive zarote, teorije in politične koncepte. Predstavili so jo njeni uredniki z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, in sicer dr. Petra Svoljšak, dr. Andrej Rahten in dr. Gregor Antoličič. Zbrani obiskovalci, med katerimi je bilo tudi nekaj Žibertovih daljnih sorodnikov, so v več kot uro in pol dolgi predstavitvi z zanimanjem prisluhnili in z dodatnimi vprašanji izvedeli več o tem, kaj se je pred usodnim 28. junijem dogajalo med Habsburžani.

Likovna dela so nastajala po predstavitvi knjige »Pletemo kite«.

Po predstavitvi knjige so se obiskovalci lahko okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravile članice KUD Fran Maselj Podlimbarski in angažirani krajani Krašnje. Navdušeni obiskovalci med katerimi je bila tudi nekdanja dolgoletna učiteljica geografije na OŠ Janka Kersnika Brdo Marjana Flis Lederer so se zadržali tudi po predstavitvi.

»Prva svetovna vojna me že od nekdaj zelo zanima, saj se v obdobju, ko sem študirala zgodovino oziroma hodila v šolo, o tem nismo veliko pogovarjali. Bila sem preko družine zelo vezano na ta dogodek, ker je bila moja stara mama Primorka, ki je bila z družino izgnana in izseljena na Gorenjsko in nam je doma zelo veliko pripovedovala o prvi svetovni vojni. Bilo mi je čudno, da je o tem pripovedovala, v šoli pa skoraj nič niso govorili o tem, ampak večinoma o drugi svetovni vojni. Tudi soprog je preko dedka povezan s prvo svetovno vojno, do naju so prišli stari zapisi iz fronte in z veseljem prisluhneva tovrstnim informacijam.«

Knjigo so predstavili njeni uredniki z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, in sicer dr. Petra Svoljšak, dr. Andrej Rahten in dr. Gregor Antoličič.

Likovna razstava popestrila predstavitev

Obenem je potekalo tudi odprtje likovne razstave Pletemo kite, ki so jo ustvarili člani likovnih društev in skupin iz Radomelj, Mengša, Domžal, Lukovice in Krašnje. Vseh razstavljenih del je bilo 27, ki nastajala po predstavitvi knjige »Pletemo kite« in so v organizaciji Vere Beguš, predsednice Kulturno-umetniškega društva Frana Maslja Podlimbarskega, čudovito dopolnili avlo Osnovne šole v Krašnji.

»Iskreno bi se zahvalila vsem, ki so s svojim trudom pripomogli k izvedbi današnjega dogodka. Kljub temu, da smo imeli predstavitev v torek, se je zbralo veliko ljudi. Zgodbo o Žibertu poznam, mislim, da je bil zanimiva osebnost za tisti čas kot zgodovinar in duhovnik. Veliko si je upal, ko je izdal svojo knjižico z opažanji in dogajanjem na Habsburškem dvoru. Knjige »Na predvečer vélike vojne« še nisem prebrala, jo pa zagotovo bom,« je svoje misli strnila Beguševa.

Avtor: Lea Smrkolj; Foto: Lea Smrkolj

Komentarji uporabnikov
Tagi