V Črnem grabnu so živeli zanimivi ljudje

Nad Krašnjo s spominskima tablama obeležili spomin na mamo Frana Maslja Podlimbarskega in spovednika soproge Franca Ferdinanda

Raznoliko dogajanje ob praznovanju občinskega praznika Občine Lukovica se je po prvem septembrskem vikendu polnem prireditev zaključil v nedeljo, 8. septembra, v vasi Krajno Brdo nad naseljem Krašnja. Na domačiji Jernač so namreč postavili dve spominski tabli, in sicer Jožefi Žibert, materi Frana Maslja Podlimbarskega ter duhovniku, zgodovinarju in knjižničarju Ivanu Avguštinu Žibertu, ki je bi spovednik vojvodinje Zofije, soproge avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.

Ob vznožju Limbarske gore leži Krašnja, ki je dolgo veljala za največje naselje v dolini Črnega grabna. Nad krajem se na  586 metrih nadmorske višine dviguje naselje Krajno Brdo, kjer je nekoč živela Jožefa Žibert, mati Frana Maslja Podlimbarskega. Podlimbarski je bil slovenski častnik in pisatelj, ki se je rodil v naselju Spodnje Loke, čeprav ga je želja po šolanju skupaj z vojaškimi ambicijami vodila iz teh krajev, pa po njem še danes nosi ime Kulturno društvo Fran Maselj Podlimbarski.

Kljub jesenskim temperaturam se je v vasi Krajno Brdo nad naseljem Krašnja zbralo precej ljudi

Na pobudo društva je Občina Lukovica pomagala postaviti dve spominski tabli pred domačijo Jernač, saj si prizadevajo, da bi se spomnili vseh tistih sokrajanov, ki so živeli v teh krajih in s svojimi dejanji ponesli glas o domovini preko občinskih pa tudi državnih meja.

Kulturna popestritev kraja

Kljub vetrovni in hladni jesenski nedelji se je odkritja spominskih plošč poleg županje Občine Lukovica, mag. Olge Vrankar, udeležilo več kot 80 ljudi. Ti so z zanimanjem spremljali odlično pripravljen kulturni program, ki so ga izvedli člani KUD Fran Maselj Podlimbarski pod vodstvom Vere Beguš, gonilne sile kulturno-umetniškega ustvarjanja na območju Krašnje.

Z leve proti desni predsednik PGD Krašnja Gregor Rožič, predsednik ŠD Krašnja Marjan Štrukelj, županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar in predsednica Kulturno-umetniškega društva Frana Maslja Podlimbarskega Vera Beguš

Aktivna članica društva je tudi občinska svetnica Brigita Rožič neodvisne Liste Mateja Kotnika, ki je po dogodku povedala: »Glede na to, da prihajamo iz manjših krajev, je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, kdo je v preteklosti živel tukaj, kakšno veljavo so ti ljudje imeli, kakšno besedo so ponesli v svet o kraju … S tem ko prisluhnemo tovrstnim proslavam se tudi bolj zavedamo svojih korenin in je prav, da smo ponosni nanje.«

S tem se strinja tudi županja občine Lukovica, saj pomenijo takšni dogodki za kraj ohranjanje kulturne in zgodovinske preteklosti. »V majhnih vasicah so živeli veliki ljudje. Prav je, da se to ohranja za naše zanamce, da so takšne točke označene na turističnih poteh po občini in ljudje seznanjeni. Imamo kar nekaj spominskih plošč po vaseh in dejstvo je, da je bilo v teh kraji rojenih oziroma so živeli pomembni ljudje, ki so sooblikovali zgodovino,« še dodaja Vrankarjeva.

V teh krajih so bili rojeni oziroma so živeli pomembni ljudje, na katere spominjajo številne spominske plošče

Kdo sta bila Ivan Avguštin Žibert in Jožefa Žibert?

Ivan Avguštin Žibert je bil rojen 5. junija  1874 v Preski pri Medvodah, očetu Antonu Žibertu in mami Mariji. Njegov oče je bil bratranec Frana Maslja Podlimbarskega, ki je iz Krajnega Brda šel službovat v  Belo peč, v Presko in na Ježico.

Ivana Avguština je študij bogoslovja, zgodovine in umetnostne zgodovine na Dunaju iz Avstrijske univerzitetne knjižnice vodil do dunajskega dvora. Tam je bil devet let nastavljen pri grajski kapeli na Belvederu kot spovednik vojvodinje Zofije, avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in je dobro poznal takratne razmere na dvoru. Leta 1918 je »kot Nenemec« izgubil službo v knjižnici in se vrnil nazaj v domovino. Napisal je knjižico Smrt v Sarajevu, v kateri opisuje svoja opažanja in teorijo zarote o sarajevskem atentatu, ki je še dodatno osvetlila dogajanje v tistem času.

V Krajnem Brdu se je rodila Jožefa Žibert, ki je bila mati slovenskega pisatelja Frana Maslja Podlimbarskega. Slednji je sem prihajal pogosto na obisk in se izjemno dobro razumel z bratrancem Antonom Žibertom, ki je Frana pripravljal na šolo v Ljubljani.

Avtor: Lea Smrkolj; Foto: Lea Smrkolj

Tagi