Praznovanje 600-letnice prikazovanj Marije na Homcu

Na Homcu so na rožnovensko nedeljo, 6. oktobra 2019, slovesno obeležili dogodek izpred 600 let, ki je za vedno zaznamoval zgodovino kraja. Cerkev, ki stoji na vrhu homškega hriba je posvečena Marijinemu rojstvu. Slovesno romarsko sveto mašo in procesijo smo v neposrednem prenosu v živo, predvajali na našem portalu, posnetek pa si lahko ogledate v zgornjem videu.

O nastanku cerkve govori legenda, da naj bi proti večeru leta 1419 ovčji pastir zaspal  na homškem hribu, ko je zaslišal angelski glas. Prikazala se mu je v nadzemeljski svetlobi bela Devica z nebeškim detetom. Drugi dan je povedal v vasi, kaj je videl, in začeli zidati majhno kapelo, ki je s časoma postala premajhna, na njenem mestu pa so leta 1772 postavili baročno cerkev.

Letošnji praznik 600. obletnice prikazovanj Device Marije so na Homcu obeležili posebej slovesno in z željo po združevanju vseh krajanov. S tridnevno duhovno pripravo so pričeli v četrtek, 3. oktobra, ta pa bo farane duhovno uvedla v sam praznik ter v začetek župnijskega misijona, ki se bo dalje odvijal vse leto. Vrh praznovanja pa je bil v nedeljo, 6. oktobra, ko so ob 14. uri molili rožni venec in ob 14.30 uri obhajali slovesno romarsko sveto mašo za vse prebivalce homške župnije. Po maši je sledila procesija z milostnim kipom Matere božje ter v nadaljevanju farna veselica na Homškem hribu. Slovesnost in sveto mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov vodil župnijski upravitelj župnije Homec Gašper Mauko.

“Kljub temu, da bi mogli na dolgo in široko razpravljati, koliko je resnično, pravljično ali morda iz različnih prepovedanih substanc izvirajoče pastirjevo pričevanje izpred 600 let, pa ne moremo zanikati, da so si vaščani Homca vzeli k srcu domnevno Marijino obiskanje tega malega kraja. Z izgradnjo prve kapele na čast Materi Božji so izrazili svoje hrepenenje, da bi Marija bdela nad Homcem s svojo mogočno priprošnjo. Kar nekaj stoletij je Homec veljal za glavno romarsko pot Kranjske in Štajerske, o čemer priča tudi potreba po izgraditvi večje cerkve v 18. stoletju. Ljudje so se hodili priporočat Mariji tako v duševnih, telesnih kot materialnih stiskah. In ne dvomim, da je bila marsikatera pobožna duša uslišana v svojih prošnjah. Romarska pot je zamrla šele z vzponom Velesovega, še bolj pa Brezij. Kljub temu, da se danes k Mariji na Homec steka mnogo manj romarjev kot v preteklosti, pa njen »kraljevski« status na holmcu še vedno ostaja,” je v uvodu praznovanja 600-obletnice Marijinih prikazovanja na Homcu zapisal župnijski upravitelj Gašper Mauko.

Cerkev Marijinega rojstva na Homcu

Cerkev, ki stoji na vrhu homškega hriba je posvečena Marijinemu rojstvu. O nastanku cerkve govori legenda, da naj bi proti večeru leta 1419 ovčji pastir zaspal  na tem hribu, ko je zaslišal angelski glas. Prikazala se mu je v nadzemeljski svetlobi bela Devica z nebeškim detetom. Drugi dan je povedal v vasi, kaj je videl, in začeli zidati majhno kapelo. Stara kapela ali cerkvica je stala na vzhodni strani blizu stare lipe. Ko je s časoma postala premajhna, so se leta 1722 odločili postaviti novo, gradnjo pa so zaupali arhitektu Gregorju Mačku. Leta 1728 je bila baročna cerkev dokončana. Novo cerkev je 1. avgusta leta 1761 posvetil goriški knezoškof grof Attems ter določil, da se obletnica posvečenja praznuje na kvaterno nedeljo v jeseni. Cerkev je najprej poslikal Franc Jelovšek, a se njegove freske niso ohranile. Od nekdanje bogate opreme se je najbolje ohranila prižnica, ki je odličen primerek rokokoja iz 18.stol. Cerkev hrani Marijino sliko, ki jo je naslikal Leopold Layer.

Miha Ulčar; Foto: Toni Iglič; Video: HDV Studio