V Loki pri Mengšu in na Viru s spuščanjem gregorčkov pozdravili sonce in pomlad
Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad, zato Sveti Gregor pomeni preobrat v življenju kmečkega in delavskega življa, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo. V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim “oblanjem” ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi drugod po Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah. Zadnje desetletje se ta šega prenaša v mestna in primestna okolja, tudi v Mengeš in Ljubljano, ter s tem pridobiva zgolj pomen pomladanske šege.
Mesec marec hiti proti polovici, mi pa ob dejstvu, da letos ni bilo snega in mraza, gledamo, kako se narava ponovno prebuja. Sonce je pokukalo iznad oblakov in ker ni bilo hladnih temperatur, so se že prebudili tudi zvončki, znanilci pomladi. Pomlad ima pač drugačen vonj od zime. Še veste, kateri ljudski običaji oznanjajo pomlad? Pomlad je tisti letni čas, ki ga povezujemo s ponovnim prebujanjem narave. Po dolgi, turobni zimi dočakamo cvetenje rastlin in petje ptičkov. Lahko bi celo rekli, da je pomlad povezana s pustovanjem, običajem, ki preganja zimo in kliče pomlad. Koledarska pomlad traja od 21. marca, ko je pomladansko enakonočje do 21. junija, ko je poletni solsticij – sončni obrat. To obdobje zaznamujejo številni običaji in prazniki, ki so povezani s pomladjo.
Spuščanje gregorčkov po Pšati v Loki pri Mengšu
Da bi voda odnesla vse slabo, skrbi in zimo, ki je letos resnici na ljubo ni bilo, so “gregorčke” med spuščali tudi po Pšati v Loki pri Mengšu. V sredo, 11. marca 2020, je Kulturno društvo Antona Lobode pri kamnitem mostu v Loki pri Mengšu organiziralo tradicionalno prireditev spuščanja lučk po Pšati večer pred gregorjevim. Zbralo seje lepo število otrok s starši, ki so spuščali raznorazne gregorčke po Pšati. Seveda so imeli gregorčke privezane na laks ali vrvice, da le-ti ne bi odpluli po gladini. Nekaj jih je odplulo nizvodno, na mostu, kjer cesta pelje do gradu Jable, pa so jih jemali iz vode ter jih vračali pred kamniti most. Gasilci z Loke pri Mengšu so skrbeli za požarno varnost, varnost udeležencev in urejanje prometa, članice Kulturnega društva Antona Lobode pa so poskrbele za pecivo, bombone in topel čaj.
Prihoda pomladi so se veselili tudi na Viru
Pozdrav pomladi je srečanje namenjeno otrokom in njihovim staršem, s katerim, bi radi ohranili star običaj, ko so se ljudje poslavljali od zime in veselili prihoda pomladi. Zato so člani PGD Vir povabili občane, da se jim skupaj z otroci v sredo, 11. marca 2020, ob 18 uri pridružijo pri vrtcu Palček na Viru. Lepa množica Virjanov in okoliških prebivalcev se je zbrala na obeh bregovih reke Kamniške Bistrice. Gasilci PGD Vir so poskrbeli za varnost in uspešno splavitev, za plovila pa so poskrbeli udeleženci. Kot je za naš portal dejal Boštjan Merela, poveljnik PGD Vir, so že za vikend gasilcem PGD Vir priskočili na pomoč Taborniki iz Rodu Skalnih taborov Domžale, da so skupaj izdelali tamponski most, ki je služil na prireditvi spuščanja gregorčkov po Kamniški Bistrici.
Gasilci so prevzemali iz rok otrok gregorčke, jih odnesli do sredine reke, ter jih osvetljene z prižganimi svečami spuščali nizvodno, pred prvim skokom pa so člani Ribiškega društva Bistrica iz Domžal s saki oz. mrežami gregorčke lovili ter jih nosili na obalo. Zelo pohvalno, saj je zato gladina Kamniške Bistrice ostala čista. Otroci in starši pa so se zavezali, da so svojega gregorčka izdelali iz biološko razgradljivih materialov.
Na gregorjevo se ženijo ptički
Gregorjevo ima pri nas podoben pomen, kot ga ima v Ameriki Valentinovo – praznik zaljubljencev. Pravimo mu tudi Grickovanje. Po ljudskem izročilu se na ta dan ženijo ptički. Nekoč smo ta praznik praznovali na prvi pomladni dan 21. marca, po koledarski spremembi, ki jo je uvedel Gregor Veliki, pa gregorjevo danes praznujemo 12. marca. Praznik je svoje ime dobil po svetniku Gregorju Velikem, ki naj bi po ljudskem izročilu prinašal luč ter s tem pozdravljal sonce in pomlad. Dekleta so se nekoč na ta dan še posebej pozorno ozirala v nebo, saj naj bi prva ptica, ki jo dekle opazi, naznanila, kakšen bo njen bodoči mož.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
