Zbudi me v Mestnem kinu Domžale

Nadvse aktualna zgodba o ksenofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Dobitnik petih vesen na zadnjem Festivalu slovenskega filma, tudi za najboljšega celovečerca. Rok se zbudi v bolnišnici, kjer je po nesreči pristal nezavesten. Ne spomni se ne svojega dekleta, ne njune hiše ob jezeru. Njegov edini spomin je dom, ki ga je delil z mamo in mlajšim bratom. Toda kmalu po vrnitvi v domači kraj začne opažati, da ni dobrodošel. Medtem ko skuša brata zaščititi pred slabo družbo, sestavlja mozaik svoje mračne preteklosti …

Domžalsko premiero drame Zbudi me, ki je bila v sredo, 10. aprila 2024, v Mestnem kinu Domžale, si je ogledalo lepo število obiskovalcev. Po projekciji je sledil pogovor z režiserjem Markom Šantićem in igralko Natašo Barbaro Gračner. Z njima se je o snemanju, scenariju in igralstvu pogovarjala Suzana Kokalj.

»V zadnjih letih je svet priča zgodovinskemu revizionizmu – reinterpretaciji zgodovine. Mlajše generacije veliko časa preživijo na internetu, kjer pridobivajo napačna zgodovinska dejstva. Zdi se, da si pod tem vplivom ustvarjanja povsem drugačno podobo zgodovine, kot jo poznamo. /…/ Amnezija [glavnega lika] predstavlja sodobne posameznike, ki vedo malo o skupni preteklosti in so zato lažje potisnjeni v sovražnost do drugih kultur in vzdrževalcev. Splošno nepoznavanje zgodovine je nekaj, kar vpliva na vse nas, in prav o tem govori moj četrti film. /…/ Še v prvih povojih scenarijih smo bili priča velikemu migrantskemu valu z vzhoda, ko so množice ljudi drvele proti zahodni Evropi. Šlo je za trenutek, kakršnega naša generacija še ni doživela. Na televiziji smo neprestano gledali posnetke množičnega priseljevanja in domala čez noč se je pokazal naš ‘drugi obraz’; obraz družbe, ki se ima za tolerantno in razumevajočo, dokler živi v svojem zaprtem mehurčku. Takoj ko pride do trka z drugo kulturo, pa se situacija spremeni. Ko sem pisal scenarij, me je tako zanimala predvsem miselnost ‘malega’ človeka, ki se v strahu pred neznanim pridruži negativnim kampanjam, nestrpnemu govoru ter branju in širjenju lažnih novic,« je v pogovoru povedal režiser Marko Šantić.

Scenarij za film Zbudi me pomembno in občutljivo temo obravnava z jasnimi in odgovornimi pozicijami, a hkrati vanjo vključuje tudi elemente duhovitosti. Pozoren je na vsak lik znotraj zgodbe, ki ga natančno izpelje in mu skozi nepričakovane situacije ponudi prostor za večplastnost. Avtorji brezizhodnost začaranega kroga sovraštva spretno preslikajo v domišljeno krožno strukturo, v kateri bi bil konec lahko spet začetek (filma).

Kar naredi film režiserja Marka Šantića poseben, je zgodba o zasidranosti v odnose in pretekla dejanja, iz katerih se posameznik težko izvije. Zgodba filma odpira pomembno vprašanje, kakšno vlogo ima spomin pri oblikovanju naše identitete. Morda je zguba spomina  priložnost za nov začetek, ko se pogled vase izkristalizira, glavni junak najprej mora razčistiti s preteklostjo in ta ga vse bolj vleče vase. Pri tem so glavne igralske sposobnosti, ki jih Jure Henigman v vlogi  Roka ima, Timon Šturbej kot njegov brat in Jurij Drevenšek v vlogi vodje tolpe skrajnežev in Rokovega prijatelja iz otroštva pa sta tudi odlično odigrala svoji vlogi. Vsi trije so ustvarili polnokrvne in prepričljive vloge, za kar jim je seveda temelj omogočil odličen scenarij, ki vseskozi dodaja podrobnosti o Roku, ne pojasni vsega in hkrati ohranja verjetnost in prepričljivost.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar